Vloga večnivojskega sinergističnega sovplivanja med mojstrsko klimo v timih, skrivanjem znanja in značilnostmi dela pri spodbujanju inovativnega vedenja pri delu
Ključne besede:
Inovativno vedenje zaposlenih,
skrivanje znanja,
mojstrska klima,
oblikovanje dela.
Avtorji:
- Dr. Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
- Dr. Tomislav Hernaus, Ekonomsko-poslovna fakulteta v Zagrebu;
- Dr. Anders Dysvik, BI Norwegian Business School;
- Dr. Miha Škerlavaj, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta in BI Norwegian Business School
Namen članka:
Namen članka je bil izboljšati razumevanje kompleksnega sovplivanja dejavnikov spodbujanja inovativnega vedenja na delovnem mestu ter pomagati managerjem pri vzpostavljanju delovnega okolja, ki spodbuja inovativno vedenje zaposlenih.
Ciljna javnost:
Kadrovski managerji, managerji procesa inovativnosti ter managerji v organizacijah, ki sooblikujejo delovno okolje z namenom spodbujanja inovativnosti.
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave:
Predmet raziskave je inovativno vedenje zaposlenih na delovnem mestu, dejavniki vplivanja na inovativno vedenje (mojstrska klima v timih, skrivanje znanja in značilnosti dela – povezanost delovnih nalog in samostojnost pri delu), njihov obstoj ter sovplivanje na več ravneh. Pri tem smo z namenom razvoja hipotez sovplivanja združili logiko dveh teorij: Achievement Goal Theory (teorija doseganja ciljev) in Job Characteristics Theory (model oblikovanja dela na podlagi ključnih značilnosti dela).
Glavne ugotovitve:
Skrivanje znanja negativno vpliva tako na ustvarjalnost kot na inovativno vedenje na delovnem mestu. Mojstrska klima v timih sicer preprečuje ta negativen vpliv, vendar le, če jo spremlja pravilno oblikovanje dela. Konkretno, mojstrska klima v timih mora delovati v kombinaciji ali z nizko povezanostjo delovnih nalog ali pa visoko samostojnostjo pri delu, da prepreči negativen vpliv skrivanja znanja na inovativno vedenje zaposlenih.
Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Rezultati so pokazali, da parcialen pristop k oblikovanju delovnega okolja ne bo prinesel želenih rezultatov v smislu spodbujanja inovativnosti. Managerji morajo razumeti, da dejavniki na več ravneh med sabo delujejo v sovplivanju, in oblikovati delovno okolje ob upoštevanju tako dejavnikov na ravni delovnih skupin ali timov (mojstrska klima) kot tudi oblikovanja dela, ob predpostavki določenih vedenjskih značilnosti posameznikov, kot je skrivanje znanja. Konkretno, za preprečevanje negativnih vplivov skrivanja znanja na inovativno vedenje posameznikov oblikovanje mojstrske klime na ravni tima ni dovolj, pač pa je potrebno ustrezni klimi dodati tudi pravo oblikovanje dela. To lahko managerji dosežejo na dva (med sabo vsebinsko podobna) načina, na katera pravzaprav osamijo zaposlene, ki skrivajo znanje – s tem, da zmanjšajo njihovo povezanost delovnih nalog s sodelavci, ali pa jim omogočijo večjo raven samostojnosti pri delu. Znotraj spodbudne mojstrske klime bo tako oblikovanje dela preprečilo, da bi skrivanje znanja zmanjšalo raven inovativnega vedenja zaposlenih.
Revija objave:
Human Resource Management Journal, 27 (2 – special issue HRM and Innovation: A Multi-level Perspective), 281-299.
Rangiranje:
JCR IF 2015 = 1,845
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.