Skrivanje za masko? Kulturna inteligentnost, skrivanje znanja, posameznikova in timska ustvarjalnost

Ključne besede:

Skrivanje znanja,
ustvarjalnost,
kulturna inteligentnost,
kulturna raznolikost  

Avtorji: 

• Dr. Sabina Bogilović, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo;
• Dr. Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
• Dr. Miha Škerlavaj, BI Norwegian Business School & Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;

Namen članka:
Namen članka je s pomočjo raziskave mednarodnih timov in eksperimenta preučiti povezavo med skrivanjem znanja, ustvarjalnostjo in kulturno inteligentnostjo v kulturno raznolikem okolju na individualni in timski ravni. Glede na znaten in naraščajoč pomen timskega v mednarodnem okolju, katerega cilj je ustvarjalnost zaposlenih, je skrivanje znanja znotraj tovrstnih timov problem vreden znanstvene obravnave in praktičnega ukrepanja.

Ciljna javnost:
Mednarodna podjetja, kadrovski managerji, management profitnih in neprofitnih organizacij, neposredni vodje/nadrejeni, vodje timov.

Kratek povzetek objave:

Predmet raziskave:
Posameznikova ustvarjalnost pri delu in timska ustvarjalnost pri delu – konkretno, kako skrivanje znanja negativno vpliva na ustvarjalnost pri delu ter vloga posameznikove kulturne inteligentnosti pri zmanjševanju skrivanja znanja v kulturno raznolikem delovnem okolju in s tem spodbujanja ustvarjalnosti na ravni zaposlenega.

Glavne ugotovitve:
Rezultati (na vzorcu 621 zaposlenih iz 70 timov iz jadranske regije) so pokazali, da ima skrivanje znanja neposreden negativen vpliv na ustvarjalnost na posameznikovi ter da posameznikova kulturna inteligentnost zmanjša negativno razmerje med skrivanjem znanja in ustvarjalnostjo na posameznikovi ravni. Eksperimentalna študija (na vzorcu 104 udeležencev) je potrdila omenjene empirične rezultate ter pokazala, da je posameznikovo skrivanje znanja prav tako neposredno negativno vplivalo na timsko ustvarjalnost.

Uporabna vrednost za podjetja, priporočila za management:
Zaposleni v mednarodnem delovnem okolju skrivajo svoje znanje pred sodelavci, saj sodelavce iz drugih držav oziroma kultur pogosto zaznajo kot posameznike, ki niso del njihove skupine  in so v zanki socialne kategorizacije v smislu »mi proti drugim«. Rezultati raziskave so pokazali, da ima posameznikovo skrivanje znanje lahko negativen vpliv tako na posameznikovo ustvarjalnost kot tudi na skupinsko/timsko ustvarjalnost. Nadalje naše ugotovitve kažejo, da posameznikova visoka stopnja kulturne inteligentnosti, zmanjša verjetnost skrivanja znanja v mednarodnem okolju in je posledično bolj ustvarjalen. Kadrovski managerji in vodje timov se morajo zavedati, da so zaposleni z visoko kulturno inteligentnostjo bolj dragoceni kot njihovi kolegi z nizko kulturno inteligentnostjo, saj le ti manj skrivajo znanja ter so posledični bolj ustvarjalni in inovativni. Z zaznavanjem zaposlenčeve kulturne inteligentnosti lahko kadrovski managerji in vodje načrtujejo, kateri zaposleni so bolj primeri za ustvarjalne in inovativne delovne naloge v mednarodnem prostoru. Managerjem in neposrednim vodjem priporočamo, da izboljšajo  kulturno inteligentnost zaposlenih z medkulturnim izobraževanja in usposabljanja in konkretnimi mednarodnimi izkušnjami, saj bodo le tako zmanjšali skrivanje znanje med zaposlenimi in posledično povišali ustvarjalnost ter s tem inovativnost v njihovi organizaciji.

Revija objave:

European Journal of Work and Organizational Psychology

Rangiranje:

JCR IF 2015 = 2.208, ABS: 3 (Psychology – Organizational Studies)

Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.