Skrivanje znanja v akademskem svetu: ko morajo tekmovalni posamezniki sodelovati med sabo
Ključne besede:
skrivanje znanja,
akademski svet,
tekmovalnost posameznikov,
oblikovanje dela,
povezanost delovnih nalog,
družbena podpora.
Avtorji:
- dr. Tomislav Hernaus, Ekonomsko-poslovna fakulteta v Zagrebu;
- dr. Matej Černe, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
- dr. Catherine Connelly, McMaster University;
- dr. Nina Pološki Vokić, Ekonomsko-poslovna fakuleta v Zagrebu;
- dr. Miha Škerlavaj, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta in BI Norwegian Business School
Namen članka:
Delo v akademskem okolju pogosto zahteva sodelovanje med relativno samostojnimi posamezniki. Tovrstno delo dostikrat vključuje tudi tekmovalni pritisk uspešnosti, tudi napram drugim. Skrivanje znanja še ni bilo preučevano v akademskem svetu, zato naše raziskovanje poskuša poglobiti razumevanje individualnih in situacijskih dejavnikov, ki spodbujajo ali zavirajo skrivanje znanja med akademiki.
Ciljna javnost:
Za managerje in zaposlene v akademskih (raziskovalnih ali pedagoških) institucijah, ter za snovalce politik, povezanih z raziskovanjem in visokim šolstvom.
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Študija se nanaša na skrivanje znanja med akademiki, in preučuje njegove dejavnike na ravni posameznika (tj. tekmovalnost) in delovnega okolja (značilnosti dela, konkretno povezanosti delovnih nalog in družbene podpore)
Glavne ugotovitve:
Ugotovitve kažejo, da je porabnikova družbena odgovornost (njegova odgovorna potrošnja) rezultat vrednot, prepričanj in norm. Neposredni vplivni spremenljivki sta osebne in družbene norme. Ta študija potrjuje, da je povezovanje normativnih dejavnikov, ki so vključeni v model, povzročilo, da so porabniki odgovorni za njihovo vedenje pri nakupu.
Uporabna vrednost za podjetja:
Rezultati študije 210. akademikov tako iz javnih kot privatnih institucij na Hrvaškem so pokazali, da akademiki, čeprav se od nas že zaradi narave dela pričakuje sodelovanje in deljenje znanja, skrivajo znanje med sabo. Akademiki bolj pogosto skrivajo prikrito (tacitno) znanje kot pa eksplicitno in bolj pogosto skrivajo znanje kolegom iz drugih fakultet in oddelkov, kot pa znotraj svojih delovnih skupin. Presenetljiv ni niti rezultat, da bolj pogosto skrivajo znanje kolegom, ki jim ne zaupajo. Prav tako je jasen vzorec pozitivne povezanosti med posameznikovo značilnostjo tekmovalnosti in skrivanjem znanja. Povezanost delovnih nalog in družbena podpora kot značilnosti dela pa ublažijo povezavo med tekmovalnostjo in skrivanjem eksplicitnega znanja, ne pa tudi tacitnega znanja.
Revija objave:
Journal of Knowledge Management, 2018
Rangiranje:
JCR
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.