Študenti programa IMB predstavili svoje raziskovalno delo na 21. Poslovni konferenci Portorož
Poslovna konferenca Portorož (PKP) je vsakoletno srečanje poslovnega sveta, kjer številni udeleženci z raznoraznih področij sodelujejo v diskusijah o aktualnih dogodkih, relevantnih temah in najboljših poslovnih praksah. Letošnja 21. Poslovna konferenca je potekala 14. in 15. novembra v Hotelu Bernardin v Portorožu.
Vsako leto generacija, ki zaključuje program International Full Time Master Programme in Business and Organization (IMB), v sodelovanju z najboljšimi profesorji, raziskovalci in zunanjimi sodelavci iz podjetij pripravi obširno raziskovalno delo, povezano s temo konference.
Skupaj z mentorji je tako 26. generacija pripravila 15 člankov na temo inovacij, ki so zbrani v knjigi »Innovation Governance: Leading the Winners«, pod uredništvom prof. dr. Polone Domadenik, prof. dr. Matjaža Komana in prof. dr. Tjaše Redek. Na tokratni konferenci so jo predstavili Thyme Nord, Vid Janša in Iva Drvarič. Razdeljena je na štiri sklope in se osredotoča na trenutne globalne trende, študije primerov posameznih podjetij, raziskave, posvečene slovenskemu okolju, ter priporočila za nadaljnje ukrepe.
Megatrendi, kot so urbanizacija, industrija 4.0 in staranje populacije, skupaj s potrebo po trajnostnem razvoju in učinkovitejši uporabi virov, tlakujejo pot za inovacije. Opazujemo lahko, kako snovalci trendov (ZDA, Kitajska in EU) ubirajo drugačne poti pri spodbujanju inovacij, a kljub temu ugotavljamo, da so podjetja glavni nosilec inovacij, politično okolje pa je tisto, ki tak razvoj podpira.
Če primerjamo vodilne inovatorje s sledilci (med katerimi je tudi Slovenija), lahko vidimo, da je glavna razlika v tem, da lahko sledilci opazujejo, kateri produkti so že uspešni na trgu, kar ustvari priložnost za premišljeno posnemanje, medtem ko vodilni inovatorji prevzemajo tveganje morebitnega neuspeha na trgu.
V svetovnem merilu opažamo, da so države, ki zaostajajo, slabše v izobraževanju, imajo manj investicij v tehnologijo in znanost, njihova poslovna okolja pa ne spodbujajo inovacij v zadostni meri. Glede na študijo, opravljeno v Sloveniji, je očitno, da »vodilni inovatorji« vodijo v investicijah v raziskave in razvoj, zanimiva pa je ugotovitev, da tisti, ki zaostajajo, vlagajo večji del svojih prihodkov kot »močni inovatorji«. To kaže na to, da podjetja ne zaostajajo nujno zaradi premajhnih investicij v raziskave in razvoj, ampak je to povezano tudi z učinkovito rabo sredstev. To naprej odpira vprašanje o njihovi produktivnosti in dodani vrednosti na zaposlenega.
Slovenija je trenutno opredeljena kot »zmerni inovator« glede na European Innovation Scoreboard in za EU zaostaja primarno na področjih financiranja in podpore inovacijam, uspešnosti prodaje in poslovnih priložnosti. Vseeno pa podatki kažejo tudi na to, da so največja in izvozno orientirana slovenska podjetja precej bolj uspešna od povprečnih evropskih podjetij.
Končno so raziskovali tudi učinke subvencij. Rezultati so pokazali, da so uspešnejša podjetja (kar vključuje tudi produktivnejša) bolj verjetni dobitniki subvencij, vseeno pa so pridobljena sredstva povprečno dobro investirana in se končno odrazijo v povečani produktivnosti.
Namen knjige je bil nasloviti in odgovoriti na vprašanja, s katerimi se poslovni svet srečuje v procesu inovacij, kot tudi odpreti nove perspektive v izzivih, s katerimi se vsakodnevno sooča. Čestitke študentom 26. generacije programa IMB kot tudi njihovim mentorjem za izvrstno delo, za katerega upamo, da bo našlo svoje mesto v procesu inovacij, raziskav in razvoja.
Iva Drvarič, EFnews
Foto: Jernej Lasič
Image gallery:
