Moč ravnovesja: medsebojni učinki izkoriščevalskega sloga vodenja, ravnovesja med delom in družino ter družinam prijaznih praks na delovnem mestu na implementacijo inovacij
Ključne besede:
Ravnovesje med delom in družino,
družinam prijazne prakse na delovnem mestu,
izkoriščevalski slog vodenja,
implementacija inovacij.
Avtorji:
- Grazia Garlatti Costa, Università degli studi di Trieste, DEAMS,
- Darija Aleksić, University of Ljubljana, School of Economics and Business,
- Guido Bortoluzzi, Universita degli Studi di Trieste, DEAMS
Namen članka:
Namen članka je prispevati k razumevanju vpliva izkoriščevalskega sloga vodenja, ravnovesja med delom in družino ter družini prijaznih praks na delovnem mestu na implementacijo idej.
Ciljna javnost:
Managerji v srednjih in velikih podjetjih
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Predmet raziskave je obrnjeno U-razmerje med izkoriščevalskim slogom vodenja in implementacijo inovacij. Na podlagi socialno kognitivne teorije v članku hkrati predpostavimo in preverjamo vpliv trojne interakcije med izkoriščevalskim slogom vodenja, ravnovesjem med delom in družino ter družini prijazni praks na delovnem mestu na implementacijo inovacij.
Glavne ugotovitve:
Rezultati kažejo, da obstaja obrnjeno U-razmerje med izkoriščevalskim slogom vodenja in implementacijo inovacij (tj. zmerna stopnja izkoriščevalskega sloga vodenja ima lahko pozitiven, nizke in visoke stopnje izkoriščevalskega sloga vodenja pa negativen vpliv na implementacijo inovacij). Rezultati hkrati kažejo, da so zaposleni, ki imajo visoko stopnjo ravnovesja med delom in družino ter so zaposleni v organizacijah, ki imajo uveljavljene družini prijazne prakse, bolj strpni do izkoriščevalskega vodenja ter da pozitivni občutki iz družinske domene spodbujajo implementacijo inovacij na delovnem mestu.
Uporabna vrednost za podjetja:
Izkoriščevalski slog vodenja ima pogosto negativen prizvok, naša študija pa kaže, da lahko zmerna stopnja izkoriščevalskega sloga vodenja spodbudi implementacijo inovacij. Zmerna stopnja izkoriščevalskega sloga vodenja lahko namreč spodbudi usmerjenost k cilju in učinkovito delovanje izven cone udobje (tj. v fazi implementacije inovacij). To velja zgolj in samo za zmerno stopnjo tovrstnega sloga, saj imajo skrajne meje (tj. visoka in nizka stopnja) izkoriščevalskega sloga vodenja negativen vpliv na inovacijski proces. Rezultati študije hkrati poudarjajo pomen ravnovesja med delom in družino ter družini prijaznih praks na implementacijo inovacij. Podjetja, ki želijo spodbujati inovativno vedenje na delovnem mestu, morajo veliko pozornosti namenjati tudi zadovoljstvu zaposlenih z ravnovesjem med delom in družino ter vpeljevati družini prijazne prakse. Slednje morajo postati pomemben gradnik sodobne organizacijske kulture.
Revija objave:
European Journal of Innovation Management, Vol. ahead-of-print No. ahead-of-print. 2021 (DOI 10.1108/EJIM-12-2020-0488)
Rangiranje:
AJG:1
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.