“Tassa di soggiorno” ali “tassa turistica”? Terminološki izzivi pri prevajanju v italijanščino v dvojezičnih občinah slovenske Istre
Avtorji objave:
- Nives Lenassi, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Mojca Kompara Lukančič, Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede
- Sandro Paolucci, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje ste si zastavili in kakšen je bil namen raziskave?
Na dvojezičnem področju slovenske Istre, kjer je pripadnikom italijanske narodne skupnosti glede na slovensko ustavo zagotovljena pravica do ohranjanja identitete in jezika, se upravne zadeve lahko vodijo v slovenskem in/ali italijanskem jeziku. V raziskavi smo si zastavili vprašanje, katere prevajalske strategije se največkrat uporabljajo pri prevajanju upravnih besedil iz slovenskega jezika v italijanski.
Katere so ključne ugotovitve vaše raziskave?
Za doslednejše upoštevanje volje in konceptov, ki jih je izrazil zakonodajalec na državni ravni ali tudi pristojni občinski organi, bi bilo v prevodih normativnih besedil primerno uporabiti potujitvene prevajalske strategije, tj. usmerjene v izvirni jezik in kulturo. Pri prevajanju informativnih besedil pa je dopustna večja prožnost, kot je raba strategij, osredotočenih na ciljni jezik in kulturo, tj. podomačenje, pa tudi raba sopomenk, nadpomenk in posplošitev, da bi se izognili ponavljanju in tvorili bolj tekoče besedilo. Raziskava kaže, da se v proučenem korpusu prevajalci najpogosteje poslužujejo prav posplošitev in nadpomenk, čeprav bi bila glede na normativno vrednost določenih besedil primernejša usmerjenost na precej ožji nabor prevodnih ekvivalentov ali celo na izključno en sam ekvivalent.
Kaj vas je v procesu raziskovanja presenetilo?
Najbolj presenetljivo je bilo različno število prevodnih ekvivalentov za posamezne proučevane termine s področja uprave, čeprav bi glede na normativno vrednost besedil pričakovali bolj poenotene prevajalske rešitve.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Ugotovitve lahko koristijo prevajalcem in jezikoslovcem, ki se ukvarjajo s prevajanjem upravnih besedil, saj članek obravnava terminološko koherenco in ponuja strategije za izboljšanje kakovosti prevodov. Prav tako lahko pomagajo zaposlenim v javni upravi na dvojezičnih območjih pri zagotavljanju doslednosti in natančnosti v komunikaciji z italijansko narodno skupnostjo. Rezultati so relevantni za vodstva dvojezičnih občin, odgovorna za kakovostne prevode, ter za pripadnike italijanske narodne skupnosti kot neposredne uporabnike prevedenih besedil. Ugotovitve lahko koristijo tudi raziskovalcem in študentom jezikoslovja, prevodoslovja ali prava, ki se ukvarjajo s preučevanjem dvojezičnosti, pravic manjšin in prevajalskih strategij v javni upravi.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vaše raziskave v 5 ali 10 letih?
Raziskava lahko dolgoročno izboljša kakovost prevodov v dvojezičnih občinah, kar bi okrepilo komunikacijo z italijansko manjšino in prispevalo k ohranjanju jezikovnih pravic v slovenski Istri. Priporočene prevajalske strategije bodo ostale relevantne, a se bodo morda prilagodile razvoju jezikovnih praks, kar bi lahko privedlo do novih standardov v javni upravi. Implementacija rezultatov lahko tudi poglobi dvojezičnost v slovenski Istri ter pripomore k okrepitvi kulturne identitete italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Poleg tega lahko rezultati raziskave vplivajo na učne načrte in izobraževanje novih prevajalcev ter na različne odločitve o jezikovnih pravicah manjšin v Sloveniji in širše v Evropi.
Ključne besede:
- prevajalske strategije
- upravna terminologija
- terminološka koherenca
- normativna besedila
- informativna besedila
Rangiranje:
- AHCI / EF: B
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
Prispevek je objavljen v:
Annales: Series historia et sociologia (Zgodovinsko društvo za južno Primorsko)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
