Učinki državljanjske vojne v Siriji na socialni in ekonomski razvoj
Avtorja objave:
-
- Aleksandar Kešeljević, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
- Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
***
Kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila in kakšen je bil namen raziskave?
Kakšen je učinek državljanjske vojne v Siriji na ekonomski in socialni razvoj ter kakovost institucij?
Katere so ključne ugotovitve vajine raziskave?
Državljanska vojna v Siriji je povezana z kratkotrajnim in začasnim negativnim učinkom na trajektorijo gospodarske rasti.
V nasprotju z pričakovanji in izkušnjami iz drugih državljanjskih vojn v primeru bivše Jugoslavije, Libije in Jemna ter številnih drugih, je Sirija raven BDP na prebivalca v scenariju hipotetične odsotnosti vojne do pandemije COVID19 že dosegla. Nasprotno pa je vojna povzročila upad človeškega razvoja brez primere, visoko porast umrljivosti dojenčkov in prevladujočo degradacijo institucionalne kakovosti. Do danes je državljanska vojna povzročila več kot 4500 dodatnih smrti novorojenčkov s trajno iztirjeno potjo dolgoživosti in večmilijonskim eksodusem brez primere v sodobni zgodovini.
Neprimerljivo in trajno poslabšanje institucionalne kakovosti, ki je posledica vojne, kažejo zmanjšana pravna država, uničene državljanske svoboščine, sistemska neučinkovitost vlade in vsesplošno stopnjevanje korupcije.
Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?
Najbolj naju je presenetila vsesplošna ignoranca multilaternih institucij in evropskih držav do državljanske vojne v Siriji, sejanje sovraštva iz begunske krize ter vsesplošna ambivalentnost mednarodne diplomatske in akademske skupnosti do krvave državljanske vojne, ki je uničila razvojni potencial Sirije, ki bi v odsotnosti vojne leta 2025 dosegla nivo razvoja z višjim-srednjim dohodkom na prebivalca.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Mednarodnim diplomatskim in konzularnim službam, multilateralnim institucijam kot so Svetovna Banka, OECD ter IMF, obrambnim in mirovnim institucijam, mednarodnim razvojnim agencijam, mednarodnim institucijam za preprečevanje prisiljenih migracij, snovalcem javnih politik za trajni mir, mednarodnim kazenskim sodiščem in organom za pregon vojnih zločinov.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati vajine raziskave v 5 ali 10 letih?
V raziskavi sva vzpostavila konceptualni in empirični okvir za proučevanje ekonomskih in razvojnih stroškov državljanskih vojn, ki bo omogočil ocenjevanje učinkov oboroženih konfliktov s civilnimi žrtvami na drugih kriznih žariščih po svetu kot so Etiopija, Sudan, Ukrajina, Jemen, Somalija, Mjanmar in številna drug žarišča vojn.
Ključne besede:
- Sirija
- državljanska vojna
- sintetično-kontrolna metoda
- evalvacija učinkov
- institucije
Rangiranje:
- JCR(2021): Q2
- AJG: 2
- EF: B
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 1 – odprava revščine
- SDG 2 – odprava lakote
- SDG 4 – kakovostno izobraževanje
- SDG 5 – enakost spolov
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
- SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
- SDG 11 – trajnostna mesta in skupnosti
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
- SDG 17 – partnerstva za doseganje ciljev
- SDG 9 – industrija, inovacije in infrastruktura
- SDG 12 – odgovorna poraba in proizvodnja
Prispevek je objavljen v:
Empirical economics (Springer)
Vsebina prispevka je prosto dostopna na povezavi:
Estimating the effects of Syrian civil war
