EF » EFnet » Posel in ekonomija » Jan Ramovš: “Ljudje danes veliko razmišljajo, zgodi se pa nič!”

Jan Ramovš: “Ljudje danes veliko razmišljajo, zgodi se pa nič!”

13.04.2012

Jan Ramovš, uradni slovenski predstavnik Challenge:Future za 7. UNESCO Youth Forum

 

Trenutno si podiplomski študent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani (v nadaljevanju EF). Katero smer si si izbral in kaj si študiran na dodiplomskem študiju?

Trenutno na EF obiskujem program International Business (Mednarodno poslovanje). Pred tem sem svoj dodiplomski študij pričel na španski poslovni šoli v Barceloni. Pot me je nato zanesla v Grčijo, kjer sem se lotil študija političnih ved v Atenah, nato sem se vrnil v Slovenijo, kjer sem na EF študij zaključil z diplomo.

Za 7. UNESCO Youth Forum, ki je lansko jesen potekal v Parizu, si bil izbran za uradnega slovenskega predstavnika Challenge:Future. Kako bi opisal povezavo med UNESCO-vim Forumom in Challenge:Future?

Challenge:Future je globalna platforma, ustanovljena z namenom spodbujanja inovativnega ter do prihodnosti in narave soodgovornega delovanja in ustvarjanja mladih. Poteka virtualno, preko Interneta in pridruži se lahko kdorkoli, star med 18 in 30 let. Pred dobrim letom in pol nas je bilo 15.000 članov iz vsega sveta, danes nas je že 25.000.

Gre za to, da mladi preko mednarodnega dialoga prispevamo ideje, ki vodijo v pozitivne spremembe mladih, okolja in družbe kot celote. Najboljše ideje skušamo potem implementirati in letos so bile predstavljene tudi na Bledu, v okviru Challenge:Future Summit 2012, pod častnim pokroviteljstvom UNESCO. Mednarodna žirija se je odločila, da razglasi dva zmagovalca. Nigerijska ekipa WeBuilt:Africa in Rush Hot Chilli Brains iz Rusije, je za realizacijo svojih projektov prejela 20.000€.

Challenge:Future je organizacija, ki podpira cilje »UNESC-a za mladino« in razvoja »mladinske politike« na svetovni ravni, z namenom reševanja aktualnih problemov. Zato smo bili lansko leto tudi povabljeni na 7. UNESCO Youth Forum, katerega glavna tema je bila How Youth Drive Change. Prisotnih je bilo 126 držav in veseli me, da nam je uspelo pritegniti pozornost UNESC-a tudi v smislu skupnega sodelovanja v prihodnosti in potencialnih skupnih projektov.

Na kakšen način lahko mladi, po tvojem mnenju, spreminjamo svet? Mislim predvsem v smislu socialno-ekonomskega napredka?

Izhajam iz dejstva, da je življenje veliko več, kot delo za denar. Mladini bi bilo bolje, če bi delali skupaj z motivom, ki ne izhaja iz materialnosti – potem je to pravi namen in dobiček je logična posledica takšnega delovanja.  Menim namreč, da v kolikor je namen pravi in na pravem mestu, se bo temu primerno uredilo tudi vse ostalo. Zato podrejam akademsko znanje in ekonomski dobiček dejstvu, da moraš najprej dajati, da dobiš potem nazaj.

Kot problem opažam tudi to, da si ljudje v svojih glavah ustvarjamo številne blokade, ki potem zavirajo naš napredek v pravo smer. Challenge:Future druži mladino držav od Kitajske do Kanade in vse kar je vmes. Kot platforma napredka presega politične in družbene konflikte in vzpostavlja odličen dialog med mladimi npr. iz Indije in Pakistana ali pa Izraela in Irana. Na ta način se rušijo zidovi med ljudmi oz. se razbija kontrola nad njimi. Če smo med seboj povezani in si pomagamo, lahko dober koncept odlično izvajamo in za probleme v njem avtomatično ni prostora.

Ali na tvojo kariero vpliva EF?

Da. Na EF se srečujem z zanimivimi ljudi, poleg tega se pogosto udeležujem tudi obštudijskih aktivnosti, ki jih EF ponuja. Nazadnje sem npr. obiskal  Študentsko poslovno konferenco. Tam slišiš marsikatero dobro idejo in če nisi sramežljiv, lahko izkoristiš priložnost in se predstaviš določenim ljudem iz poslovnega sveta.

Boš tudi po zaključku študija na EF ostal v stiku z njo?

Seveda. EF je dobra šola in na njej sem spoznal veliko dobrih ljudi. Ne želim izgubiti že zgrajenih mostov in povezav. Ravno z namenom povezovanja in ohranjanja stikov sem  se že po zaključku dodiplomskega študija vpisal v Alumni klub EF.

Obstaja tudi sicer povezava med Challenge:Future in Ekonomsko fakulteto?

Da. Veseli me, da je tudi EF uradno priznala Challenge:Future. S tem imajo študenti EF možnost, da se pridružijo svetovni mladini pri iskanju resolucij za poslovne in družbene probleme, da se sliši njihov glas, če želijo kaj oblikovati ali narediti drugače.

Kaj so po tvojem mnenju danes največje bariere pri zaposlovanju mladih?

Med prvimi vidim neusklajenost med izobraževalnim sistemom in poslovnim svetom. Menim da je problem tudi v tem, da študenti nekatere stvari delamo samo zato, da dobimo oceno. Potrebujemo namreč več kreativnosti pri učenju! Ta nam pomaga prepoznati bistvo situacije ali določenega problema. Ni nam treba poznati vseh malenkosti določenega problema, za to imamo Google, moramo pa znati prepoznati njegovo bistvo.

Mentalno in fizično smo še vedno zaprti v škatlicah in zato sem zagovornik holističnega pristopa k učenju. Fizika, matematika in kemija so medsebojno povezane, politika in ekonomija tudi. Če si specializiran v eno smer, ne vidiš celotne slike in tako je potem tudi v realnem svetu. Želel bi si, da bi se meje tradicionalnega poučevanja premaknile in kdaj slišal tudi besede: »imejmo pouk v naravi«. Naj dodam, da so raziskave pokazale, da si ljudje največ zapomnimo takrat, ko zadevo ponovno razlagamo, kar 90%. Če jo zapišemo, si zapomnimo 60%, če beremo 30%.

V Sloveniji je napačno tudi prepričanje, da za določen problem obstaja samo ena rešitev ali na določeno vprašanje samo en odgovor in vse drugo »je kaznovano«, to potem zavira tudi svobodo izražanja.

Se zato potem zatika tudi pri implementaciji nasploh?

Seveda, sploh Slovenci imamo problem »samo, da sosedu krava crkne …«! To so kompleksi, ki izzovejo negativno tekmovalnost. Npr. naši politiki so negativno tekmovalni – rezultat dosegajo z izsiljevanjem, namesto s kolaboracijo.

Kakšna je še pozitivna tekmovalnost?

Da nekdo zmaga v tekmi, nato pa povabi poraženca na skupni trening, namesto da se posmiha njegovi šibkosti.

 

Tina Drolc, efnews


Image gallery:

Related news

Publish your comment: