EF » EFnet » Alumni » Članica Alumni kluba Ekonomske fakultete o turizmu na Škotskem

Članica Alumni kluba Ekonomske fakultete o turizmu na Škotskem

22.10.2012

Članica Alumni kluba in diplomantka Ekonomske fakultete ga. Damijana Škrlj je s skupino desetih predstavnikov Notranjsko-kraške regije v okviru projekta Leonardo da Vinci odpotovala na Škotsko z namenom, da se seznani s tamkajšnjimi oblikami turizma, podpornimi dejavnostmi in načinom delovanja ponudnikov turističnih storitev. Damijanine vtise si preberite v kratkem članku.

Škotje znajo izkoristiti svoje naravne danosti!

Škotska, ki je znana po muhastem vremenu, nepreglednih čredah ovac, viskiju, dudah, škotskem kiltu, gradovih, muzejih in še čem, nas ni pustila na cedilu. Med našim bivanjem v tej 78.782 km2 veliki nekdanji Kraljevini Škotski z dobrimi 5 mio prebivalci, kjer se temperature v povprečju gibljejo med -8 do 21°C v poletnih mesecih, nam je bilo vreme, po besedah gostiteljev, celo naklonjeno. V dveh tednih smo si ogledali številne zanimive turistične prakse te z gradovi in muzeji bogate, sicer pa malo gozdnate dežele, kjer so gozdove v preteklosti povečini izsekali, marsikatero divjo žival pa »uspešno« iztrebili in jih danes lahko vidite le še v muzejih, kot npr. medveda…

Težko je na kratko strniti vtise, ki smo si jih nabrali v času našega 14 dnevnega bivanja na Škotskem, kjer smo si ogledali muzej Roberta de Brusa, eno najstarejših destilerij Glenturret iz leta 1775, rekonstrukcije železnodobnega bivališča na vodi, imenovanega crannog na  jezeru Tay, se poveselili v Community Centru na Beer and Cider Festival-u, obiskali  največje škotsko mesto Glasgow z 1,5 mio prebivalcev, čudovit grad Blair, eno izmed pisarn Visit Scotland, pa spomenik junaku Williamu Wallacu, se seznanili z delovanjem trgovine na kmetiji, ki svoje pridelke uspešno diverzificira tudi preko lastne restavracije, obiskali naravni rezervat Loch of Lowes, ki je znan po gnezdišču ribjega orla, ki ga upravlja Scottish Wildlife Trust; hotel iz verige Hilton, Dunkeld House, obdan z bogato dandrološko zbirko, v kateri so tudi nekatera več kot 200 let stara drevesa, prečudovite Drummondske vrtove, z zametki na začetku 17. stoletja … in še mnogo drugega, ter se pri vsem tem mnogo naučili od naših sogovornikov.

Morda bi pod črto zapisala, da ima Škotska bogato kulturno dediščino, ki jo zna predstaviti in tržiti, da se zavedajo pomena naravnih danosti, da so se pripravljeni učiti in spreminjati svoje navade, da je pri njih prisoten velik delež prostovoljstva, da pa so, tako kot pri nas, tudi pri njih na udaru zaradi vpliva iz Amerike. Videli smo kar nekaj dobrih praks, ki niso pomembne zgolj za nas, ki smo tam bivali v okviru mednarodne prakse turističnih vodnikov, temveč tudi za naše delavce v turizmu, saj znajo Škoti ob še tako malenkostni znamenitosti postaviti bodisi  kavarno ali pa celo restavracijo, kar pride turistu, ki poskuša svoje dopustniške dneve kar najbolje izkoristiti, še kako prav. V Sloveniji imamo ogromno danosti, ki se lahko primerjajo s praksami Škotske, predvsem pa smo v veliki prednosti pri naravnem bogastvu, ki pa ga (še) ne znamo dovolj učinkovito tržiti.

 In kako je rekel kolega? Iskrene čestitke k njihovi sposobnosti, da okrog enega ptiča zgradijo cel turizem tistega okraja!

Avtorica: Damijana Škrlj, članica Alumni kluba Ekonomske fakultete

 


Image gallery:

Related news

Publish your comment: