prof. dr. Dušan Mramor o aktualni finančni in gospodarski klimi Slovenije
Intervju – II. DEL: prof. dr. Dušan Mramor, dekan
V drugem delu pogovora smo prof. dr. Dušana Mramorja povprašali o aktualni finančni in gospodarski klimi Slovenije. Kot profesorju, strokovnjaku, finančnemu ministru in dekanu, smo zastavili vprašanja s področja zadolženosti Slovenije, privatizacije in start-up podjetij.
1. Zadnje čase se Slovenija pojavlja v tujih medijih s precej zaskrbljujočimi finančnimi obeti. Kako vi vidite te napovedi?
Dejstvo je, da je Slovenija pri odgovoru na finančno krizo in nato gospodarsko krizo zamudila več let. Ta zamuda nas je postavila v veliko težji položaj, kot če bi bilo reševanje pravočasno in ustrezno. Kljub temu menim da so možnosti, da se Slovenija iz teh težav izkoplje. Poteze, ki so nam za to na razpolago pa so zelo omejene in si ne smemo privoščiti napake. Moja ocena je, da ima Slovenija nekatere zelo pozitivne elemente, na primer poslovanje s tujino in za enkrat še relativno nizek javni dolg. Ima celo vrsto močnih področij, na katera bi se morala nasloniti.
Za kateri ukrep izmed teh, katere bi bilo potrebno sprejeti že pred leti bi se odločili?
Definitivno za sanacijo bančnega sistema. Tega bi se lotil na način, kot so se ga druge države z dokapitalizacijo bank v ustrezni višini, takoj ko je bilo to potrebno, potem bi bili danes čisto drugje.
2. Kakšno vlogo bi morala imeti EF pri reševanju gospodarskih vprašanj?
Jaz mislim, da je imela EF ustrezno vlogo ves čas. Odpirali smo vprašanja, organizirali konference in seminarje ter predstavitve raziskovalnih nalog, ki smo jih delali pri pokojninski in delovni zakonodaji, pri strukturnih reformah in ocenjevanju vsakodnevnega delovanja. Sodelovali smo tudi v raznih komisijah in organih ter se trudili za ustrezno reševanje. EF bi težko imela večjo vlogo, v primerjavi z ostalimi fakultetami. V svetu se vsi čudijo nad tem v kolikšni meri smo vpeti v dogajanje in da skušamo pomagati.
3. Aktualna razprava o privatizaciji vsem znani petnajsterici slovenskih podjetij je dvignila že ogromno prahu. Kako bi komentirali ta proces?
Jaz mislim da smo v takem položaju, da je tovrstna razprava sedaj neproduktivna. Slovenija zaradi zamude pri reševanju finančne in gospodarske krize in zaradi napačnih potez, ki so vodile v trenutno stanje, nima druge izbire. Privatizacija je edina možna rešitev.
4. Trenutno razmerje dolg/BDP znaša približno 53%, kar je precej nižje od 90% povprečja EU. Zaradi padanja bonitetne ocene je novo zadolževanje obsojeno na še višje obrestne mere, medtem ko na račun zmanjšanja potrošnje ocenjujejo krčenje slovenskega BDP-ja. Kako ocenjujete te kazalnike in kaj je potrebno storiti za preprečitev »bailout-a«?
Če primerjamo makroekonomske kazalce Slovenije s tujimi državami EU in ostalimi razvitimi državami, presenetljivo lahko ugotovimo da kazalci niso slabi. Nekateri so celo mnogo boljši. Res da je bil padec BDP-ja večji kot drugje, vendar mnogi osnovni kazalci so relativno dobri. Zato so določeni komentarji, ki so dvignili ogromno prahu, da je Slovenija po makroekonomskih kazalcih boljša od Nemčije, povsem korektni. Seveda je druga plat ta, da Slovenija ima relativno visok delež tujega dolga. Zato je veliko bolj šibka, še posebej pri potrebah po financiranju in refinanciranju. V teh situacijah je torej Slovenija ranljiva in zato mora sprejeti vse ukrepe, ki bodo omogočili zmanjšanje te ranljivosti. Nujna je torej zagotovitev čim višje gospodarske rasti, strukturne spremembe, sanacija bančnega sistema in zmanjšanje administrativnih ovir. Se pravi vse, česar se že dlje časa zavedamo.
5. Kako vidite v Sloveniji področje start-up podjetij?
To je zelo pomembno področje, saj se tu rojevajo nove ideje, vendar je tega na žalost pri nas premalo. Zagotoviti bi bilo potrebno maksimalno podporo in še bolj spodbuden sistemski okvir v katerem podjetja nastajajo. Nekaj spodbude za samostojne podjetnike, ki do 50.000€ ne plačajo praktično nič davka je korak naprej, vendar so še druge stvari ki zavirajo potencial za razvoj poslovnih idej. Izgublja se energija in ideje, ki bi se morale preliti v storitve in proizvode, ki bi bili globalno zanimivi. To je znana deformacija našega sistema, že od nekdaj je malo gospodarstvo oziroma podjetništvo v tem okvirju premalo zastopano in to se pozna še danes, saj je le-tega v primerjavi z razvitejšimi državami premalo.
Ali infrastruktura zagotavlja razvoj teh idej?
Administrativne ovire so velik problem in to ne le za mala ampak tudi za velika podjetja in tuje neposredne naložbe. Zagotoviti moramo poslovnemu svetu prijazne in učinkovite postopke. Poleg izboljšanja administrativnih postopkov pa moramo spremeniti miselnost, da je potrebno vse ideje podpreti s strani države.
Kaj pa vprašanje davčnega bremena?
Trenutno je položaj s socialnega vidika tako napet, da bi večanje davkov in manjšanje socialnih prerazdeljevanj sprožilo eksplozijo v družbi, kar pa bi vodilo v še večji upad BDP-ja. Pasove smo zategnili bolj ali manj kolikor se je dalo, takoj ko se situacija malo olajša pa je potrebno paziti, da vzporedno z večanjem BDP-ja ohranjamo nominalno enako socialno raven. V takih okoliščinah lahko uravnavamo z davki, to kar se je država sprejemala na silo, je pripomoglo zgolj k zmanjšanju zaupanja ljudi in poslabšanju gospodarske klime. S poslabšanjem pričakovanj ustvarjamo še večji negativen učinek domačega povpraševanja, kar vodi spiralno navzdol.
Aleksander Brankov, EFnews
Image gallery: