EF » EFnet » Novice » prof. dr. Maks Tajnikar: “V zdravstvu ne moraš biti samo manager, ampak je potrebno razumeti celotni sistem delovanja zdravstvene ustanove.”

prof. dr. Maks Tajnikar: “V zdravstvu ne moraš biti samo manager, ampak je potrebno razumeti celotni sistem delovanja zdravstvene ustanove.”

27.09.2013

Ali veste, da v Sloveniji za zdravstvo dajemo skoraj 9% bruto domačega proizvoda in bomo verjetno jutri dajali še več? Ali se zavedate, kako pomembna in potrebna so vsa tista delovna mesta v zdravstvu, na katerih odločamo o gospodarjenju s temi sredstvi? Menite, da morate svoje medicinsko znanje dopolniti z znanjem iz ekonomike in poslovanja? S tem namenom smo se pogovarjali s prof. dr. Maksom Tajnikarjem, ki na Ekonomski fakulteti (EF), vodi podiplomski program Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. 

1. Kam segajo začetki programa o managementu in ekonomiki v zdravstvenem varstvu; ideja za uvedbo programa na EF  in njegov glavni namen?

“Začetki programa segajo 7 let nazaj, ko sva s kolegico doc. dr. Petro Došenović Bonča, na povabilo prof. dr. Dušana Kebra, sodelovala pri nastanku Bele knjige – Zdravstvena reforma v Sloveniji. Na ta način sva strokovno zašla na to področje, s katerim se na EF še ni nihče ukvarjal. K temu je pripomogel še evropski projekt, ki je združeval Hochschule Bremen, Manchester Metropolitan University, Univerzo v Budejovicah in Fakulteto za zdravstvo v Ljubljani. V okviru tega projekta smo razvili program o managementu in ekonomiki v zdravstvenem varstvu. Program je mednarodni in trenutno ga izvajamo pri nas in v Nemčiji. Zdravstvena ekonomika je aplikacija mikroekonomije, zato je tudi zame osebno  izredno zanimivo področje, saj že vse življenje učim študente mikroekonomijo.

prof dr Tajnikar1Osnovna ideja programa je, da usposobi ljudi, ki bodo zaposleni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih na področju vrhnjega ali srednjega managementa. Delo naj bi obsegalo vse, kar je povezano z managementom v zdravstvenih organizacijah v privatnem ali javnem sektorju, v bolnišnicah ali zdravstvenih domovih. V zdravstvu ne moreš biti samo manager, ampak je potrebno razumeti celotni sistem delovanja zdravstvene ustanove.”

2.  Kdo so predavatelji v okviru programa? So med njimi tudi zunanji gosti, ki že delujejo na tem področju?

 ”Na ekonomski fakulteti se je oblikovala ‘četica ljudi’, ki izvaja aktualni program. V tej četici nekaj več dela leži na ramenih dr. Petre Došenovič Bonča, dr. Adriane Rejc Buhovac, dr. Nade Zupan, dr. Sergeje Slapničar in dr. Mirka Gradišarja. Zaradi izvajanja številnih izbirnih predmetov v okviru tega programa, pa poleg predavateljev EF, sodelujejo tudi predavatelji Zdravstvene fakultete, Medicinske fakultete in Fakultete za farmacijo. Nekajkrat letno organiziramo tudi nastope gostov, ki so zaposleni na področju zdravstvenega varstva, tudi tujcev, saj želimo študentom vse bolj približati prakso.”

3. Kako je z mednarodno razsežnostjo programa? Ali gosti tudi tuje profesorje oz. se nanj vpisujejo tudi študentje iz tujine?

»Do sedaj se je v program vpisalo 120 študentov, od tega jih je magistriralo 18.  Vpisani so samo slovenski študentje, ker izobraževanje poteka v slovenskem jeziku. Program pa sicer že gosti tudi tuje predavatelje, preko katerih študentje dobijo vpogled v področje zdravstva tudi v drugih državah in celinah.«

4. Kakšen profil študentov se vpisuje na ta program in kje se študenti po končanem študiju lahko zaposlijo?

“Program je plačljiv, saj ne spada v bolonjski študij in torej lahko vstopi kdorkoli. Ni zahtevane specifične izobrazbe, zato tudi ni določenega profila študentov. Zanimivo je, da se vpisuje več študentov iz drugih fakultet kot ekonomistov. Veliko jih prihaja iz Fakultete za zdravstvo – medicinske sestre, pa tudi inženirji, zdravniki, farmacevti, kemiki in podobno. Po končanem študiju se je študent sposoben zaposliti kot direktor bolnišnice ali zdravstvenega doma, pomočnik, vodja nekega oddelka, vodja v operacijski dvorani, zasebnik itd.”

5. Katera področja izobraževanja program zajema in kaj se študentje naučijo?

prof dr Tajnikar2“V začetku program zajema tri osnovne predmete, preko katerih si študentje ustvarijo podlago za študij managementa in ekonomike v zdravstvenem varstvu. Predmeti so: ekonomika zdravstva, management v zdravstvenem varstvu ter zdravstveni sistemi.

Študentje pridobijo znanje s področij financ, računovodstva zdravstvene organizacije, managerskih orodij ipd. Na voljo so tudi izbirni predmeti, kot so demografija, etika v zdravstvu, javno – zasebno partnerstvo, zdravstveno zavarovanje…skratka vse kar je bistveno, da človek lahko deluje v zdravstvenem domu, bolnišnici, ministrstvu za zdravstvo, zavarovalnicah in ostalih ustanovah, povezanih z zdravstvom. Študentje so po končanem šolanju sposobni narediti tudi podjetniški projekt v zdravstvu

6. Kako bi lahko teorijo aktualnega programa prenesli v slovensko zdravstveno prakso? Kaj je po vašem mnenju glavni problem slovenskega zdravstva?

“Slovensko zdravstvo ima kar nekaj problemov. Prva pomembna stvar je  univerzalna  zdravstvena  košarica, za katero nikoli ne more biti dovolj denarja. Drugi problem je zdravstvena mreža. To pomeni, kje bomo imeli bolnišnice in kakšen tip izvajalcev bomo imeli. Tretji problem pa se nanaša na premo poslovne samostojnosti v javnih zdravstvenih organizacijah. Meja med zasebnim in javnim sektorjem mora biti stroga! Naši študentje vse te probleme dobro poznajo. Poleg tega dobijo vsa znanja managementa, da znajo voditi finance, računovodstvo, trženje v zdravstvu, znajo delati javna-zasebna partnerstva, torej so usposobljeni za to, da delujejo v praksi, saj je to bistvo programa.”

7. Katere so dobre prakse iz tujine; morda konkretna država, ki bi jo lahko Slovenija vzela za zgled pri organizaciji in delovanju zdravstvenega sektorja?

“Težko bi izbral določeno državo. Je pa veliko dobrih praks, ki jih bolj razviti zdravstveni sistemi že izkoriščajo. Primer dobre prakse so, na primer, negovalne bolnišnice (ang. hospital hotel). Te so pomembne za racionalizacijo bolnišničnega zdravstva. Negovalno bolnišnico potrebujejo bolniki, ki okrevajo po operaciji. Tudi če so »five star hospital hotel«, kakršne najdete v Švici, so lahko cenejše od klasičnih splošnih bolnišnic. “

 

Petra Hrovat, EFnews

kvadrat

 

 

 

 


Image gallery:

Related news

Publish your comment:


Twitter: efljubljana