Gašper Čarman: »Prirediti je treba 20 večerij, 20 tiskovnih konferenc in 20 pokušin vina. Potem bodo začeli ljudje govoriti o Sloveniji.«
Gašper Čarman, naš najboljši somellier, že od mladih let živi in diha z vinom. Vino in kulinariko je začel spoznavati v družinski gostilni, Pri Danilu v Retečah pri Škofji Loki. V Sloveniji je zaključil drugo stopnjo tečaja za somellierja, nadaljeval v Londonu na Wine & Spirit Education Trust (WSET), predlani pa je začel študirati še na inštitutu Masters of Wine v Angliji, kjer je v 50 letih, odkar obstaja inštitut, najvišji naziv svetovnega poznavalca vina Master of Wine,osvojilo le 330 ljudi.
Leta 2005 je Gašper Čarman odprl prvo slovensko spletno trgovino z vini, eVino. Kasneje jo je nadgradil še z vinoteko v Ljubljani. Kot najboljši somellier v Sloveniji je Čarman lani zastopal našo državo na svetovnem prvenstvu v Tokiu, kjer se je uvrstil v četrtfinale. Nedvomno je za večjo prepoznavnost Slovenije poskrbel tudi s svojo blagovno znamko vino Gašper, ki je njegov najnovejši projekt.
1. Kam segajo začetki blagovne znamke vina Gašper? Kako ste jo razvijali?
Začelo se je leta 2005 z idejo o blagovni znamki z imenom Izbor Gašper Čarman (Selected by Gašper Čarman), ki bi jamčila, da so v steklenici res vina, ki so posebna in dobra ter višjega cenovnega razreda. Sodeloval sem z manjšimi prestižnimi slovenskimi vinarji, kot so Primož Lavrenčič, Edi Simčič in Marjan Simčič, kar je dobro zaživelo. Lani pa sem se odločil, da malo spremenim taktiko. Oblikoval sem novo blagovno znamko in jo umestili v drug cenovni razred. Zdi se mi, da tisti, ki kupuje vino višjega cenovnega razreda ob tem pričakuje jamstvo vinogradnika z vinogradom in kletjo, kar je neka dodana vrednost vinu v tem segmentu. Pri vinih za vsak dan pa je po mojem mnenju pomembno predvsem to, da je vino dobro, korektno in ima dober stil. Tukaj sem videl priložnost za novo blagovno znamko, vino Gašper.
2. Katera vina so del blagovne znamke vina Gašper?
Imamo dve vini sestavljeni iz več sort. To sta belo vino chardonnay in rebula letnik 2012 ter rdeče vino cabernet in merlot letnik 2011. Imamo še tri sortna vina: sivi pinot letnik 2012, merlot letnik 2011 in malvazijo letnik 2012. Pri teh vinih gre za različno pozicioniranje. Sivi pinot je od vseh petih vin zame vino z največjim izvoznim potencialom. Znano je, da je najboljši pinot grigio iz severnega dela Italije, iz Collia na italijanski strani Goriških brd. Sestava tal in lega vinogradov na italijanski strani Brd in na naši strani sta povsem različni. Italijani imajo raven svet in revno zemljo, mi pa hribovit svet in bogato, glineno zemljo. Po najbolj osnovni logiki vinarskega znanja naj bi boljši sivi pinot prihajal z gričevnatih leg, zato ocenjujem, da so slovenska Goriška brda eno najbolj, če ne najbolj primerno območje za pridelovanje sivega pinota. Klet Brdo, s katero sodelujem, prideluje izjemen sivi pinot z zelo visoko oceno. Enako velja tudi za malvazijo. Ko sem jo prvič pokusil v kleti VK Goriška brda, sem se vanjo zaljubil. V kleti so jo sprva nameravali uporabljati le kot dodatek k neki vrsti vina, jaz pa sem si je zaželel kot samostojno vino, ker mislim, da je super. Pridelana je v štirih različnih vinogradih, ki jih imajo štirje starejši gospodje v Goriških brdih. Merlot je bolj saden in cveten. Diši po višnjah, češnjah in robidah in ti je takoj všeč.
3. Na trgu je med množico ponudnikov vina močna konkurenca. Kako se vaša ponudba razlikuje od ponudbe drugih?
Razlikuje se predvsem v tem, da lahko vsako leto, ne glede na to kakšen je letnik, ponudim pivcu vina nekaj, kar mu bo zagotovo všeč. Nimam vinogradov in v klet ne dobim ničesar, kar bi moral na vsak način prodati. Če sam ne bom zadovoljen z letnikom 2013 sivega pinota, ga pač ne bo, bo pa kakšno drugo vino. To se mi zdi naša prednost – da vsako leto sproti poskrbimo, da kupec dobi, kar si za to ceno zasluži.
4. Ali vino Gašper prodajate tudi v tujini?
Trenutno še ne, saj smo vino Gašper dali na domači trg šele 6. decembra 2013. Ta mesec je namreč v naši panogi najbolj buren in zato se do sredine januarja zaradi vsakodnevnih naročil nismo prav nič ukvarjali s promocijo in izvozom. Dobili smo naročilo s Hrvaške, z drugimi kupci pa se še dogovarjamo. Gre za približno 30 potencialnih kupcev po svetu, s katerimi se srečam marca na sejmu ProWein v Düsseldorfu in aprila na sejmu Vinitaly v Veroni. Potem pa upam, da bo steklo. Vzorce smo poslali tudi na Švedsko in v Hongkong.
5. Kdo so potencialni uporabniki vina Gašper?
Brez dvoma gre za širok segment kupcev. Po vseh statističnih podatkih se približno 70 odstotkov vin proda v razredu po okoli 5 evrov, v katerem se nahaja tudi Gašper. Etiketa zanj je narejena v sodobnem slogu in z njo želimo pritegniti mlado populacijo. Glede na odzive v zadnjih mesecih, odkar je vino na trgu, ugotavljamo, da so profili naših kupcev zelo različni, kot tudi njihova ekonomska moč in izobrazba, kar me zelo veseli. To pomeni, da se lahko znamka uveljavi v širokem segmentu kupcev.
6. Kot ste dejali, imajo vina Gašper izdelano vizualno podobo. Na etiketah se pojavljajo različne ribice. Kakšna je zgodba vizualne identitete blagovne znamke?
Ribice so ideja moje oblikovalke Jasne Andrić, ki je oblikovala tudi celostno podobo za eVino. Dolgo sem raziskoval podobo etiket in analiziral najbolj prodajane svetovne znamke vina tega cenovnega razreda. Prišel sem do zaključka, da jih veliko upodablja živali. Z ribicami je povezana tudi naša več kot 50-letna tradicija družinskega posla – gostilne Pri Danilu. Menim, da kupca, ki kupuje vino za 4,99 evra sploh ne zanima, kdo je Gašper Čarman, ali je somellier, ali je študiral o vinu, ali vino prodaja ali ne. Zapomni si, da je merlot z ribico »kul« in naslednjič reče ženi, naj kupi merlot z ribico.
7. Kakšna je prepoznavnost slovenskih vin v tujini?
Naša vina so ljudem všeč, a jih zelo malo sploh ve, da jih pridelujemo. Po mojem mnenju trenutni izvoz slovenskih vin temelji zgolj na prizadevanju najboljših slovenskih vinarjev, ki so se zaradi osebnih poznanstev in izjemne kakovosti uspeli prebiti v tujino. Morate razumeti, da tako uvoznik kot gost v restavraciji, ki bere vinsko karto, ali pa nekdo, ki stoji pred polico v trgovini, precej podobno razmišljajo. Na karti ima npr. vino iz Toskane za 15 evrov in vino iz Slovenije, prav tako za 15 evrov. Logično je, katerega bo izbral. Na voljo imaš Chile cabernet sauvignon za 4,99 evra in merlot Gašper za 4,99 evra. Točno 99 odstotkov bo izbralo Chile, ali pa še več, kar je žalostno. Ampak to bi lahko spremenili, če bi na Sloveniji delali kot na blagovni znamki na državni ravni. Kdor govori, da smo prepoznavni, preprosto laže.
8. Kaj menite, da bi lahko naredili za večjo prepoznavnost?
Verjetno bi drugi o tem znali povedati več od mene. Če govoriva o samem vinu, je zadeva zelo enostavna. Trebe je izbrati pet najboljših slovenskih vinarjev in ne pet najboljših po osebnih, prijateljskih ali katerih drugih preferencah. Torej pet tistih, ki mednarodno lahko največ dosežejo in z njimi iti na svetovno turnejo. Treba je prirediti 20 večerij, 20 tiskovnih konferenc, 20 pokušin vin. Potem se bo začelo govoriti o Sloveniji. Vedno je treba paziti, da v tujini pokažemo samo dobre stvari, ki jih v tujini razumejo. Pred leti je bilo v Sloveniji izredno popularno oranžno vino, v tujini pa se oranžno vino precej težje prodaja. Maceracija, postopek pridobivanja oranžnega vina, namreč briše sortnost, eleganco in svežino. Pokušino teh vin smo imeli v prvem letniku študija Masters of Wine, v Avstriji in nihče ni bil prav navdušen. Zanimivo je tudi, da nekateri trdijo, da njihovo vino ne vsebuje žvepla. Kaj pa potem ima, da ni šlo v kis? Naravno je, da je zadnja faza vina kis in tega ne moreš spremeniti, če nekako ne zaustaviš tega procesa. Zato dodamo žveplo, ki je še najmanj škodljivo. Mogoče res obstaja kakšno vino brez žvepla, a takšna vina so zares zelo redka.
9. Kakšni so trendi v panogi vin na globalnem trgu? Po katerih vinih je trenutno največje povpraševanje?
Trenutno največje povpraševanje je po mladih, svežih vinih, z nizko vsebnostjo alkohola. Zelo težko je prodati vina s 14 % alkohola – vina, ki so ubita in nimajo življenja. V osnovi smo v Sloveniji pozabili, zakaj vino sploh je. Vino je zato, da se ima človek fino. Da ga ljudje pijejo, se zabavajo in se na koncu dobro počutijo. Vino ne sme biti »zateženo«, mora biti lahkotno, veselo, »funky«.
10. Kako ocenjujete kulturo pitja vina med mladimi pri nas? Mislite, da mladi pijejo vino, zgolj zato, da se napijejo?
Ne, po mojem, da ne. To ni edini razlog. Če se želiš zgolj napiti, nima smisla, da bi pil vino. Potem moraš seči po kakšnem žganju. Zagotovo pa mladi pijejo zelo pametno in znajo izbrati. Sploh imamo na eVinu veliko mladih kupcev, ki radi kupijo steklenico slovenskega ali tujega vina in radi odkrivajo nove stvari. Na splošno je kultura pitja v Sloveniji na izredno visoki ravni, saj smo zelo povezani z vinom. Vino je del vsakdana in kulture. Edino, kar pa me moti, je, da dostikrat ne rečemo bobu bob. Rek, da so vsa vina dobra, zagotovo ne drži. Ni v redu, da enačimo vino nekoga, ki ima doma sto trt in vino prideluje, s tistim, ki se s tem ukvarja profesionalno in je vse življenje posvetil temu, da bi odkril vse detajle, na katere lahko vpliva.
11. Kako bi s tremi besedami opisali vino Gašper?
Veselo, dobro in »funky«.
Špela Golčer, EFnews
Foto: Tina Drolc, EFnews
Image gallery:
