Gospodarska rast, transakcijski stroški in institucionalni razvoj: empirična med-državna študija
Ključne besede:
transakcijski stroški;
institucije;
gospodarska rast;
nova institucionalna ekonomija.
Avtorji:
Mitja Kovač, Ekonomska fakulteta, Katedra za ekonomsko teorijo in politiko, Univerza v Ljubljani
Rok Spruk, Univerza Utrecht, Katedra za ekonomsko in socialno zgodovino, in Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani
Namen članka:
Članek se ukvarja z vprašanjem identifikacije najpomembnejši institucionalnih virov transakcijskih stroškov, ki zmanjšujejo blaginjo narodov in kvantifikacije vpliva teh transakcijskih stroškov na dolgoročno gospodarsko rast v 139 državah v obdobju od 2003 do 2014.
Ciljna javnost:
Zakonodajalci, ustvarjalci in oblikovalci razvojnih in gospodarskih politik.
Kratek povzetek objave:
Predmet raziskave: V empirični raziskavi sva preučevala vpliv transakcijskih stroškov iz 25 institucionalnih pravnih kategorij na dolgoročno gospodarsko rast v 139 držav sveta, njihovo potencialno medsebojno konvergenco in vpliv teh transakcijskih stroškov na blaginjo narodov.
Glavne ugotovitve: Opravljene meddržavne ekonometrične analize (cross-country panal data regression analysis) razkrijejo vztrajen in robusten učinek povečanja transakcijskih stroškov na dolgoročno zmanjševanje gospodarske rasti. Učinek zmanjševanja transakcijskih stroškov je potrjen na podlagi preverjanja z sklopom kontrolnih spremenljivk in nadalje izkazan s pomočjo kalibracije standardnega modela rasti. Dobljeni rezultati kažejo, da imajo transakcijski stroški tudi v resnici ključno vlogo pri pojasnjevanju razlik v produktivnosti med različnimi državami in indentificirajo njihov pomemben vpliv na dolgoročno doseženo blaginjo. Država, ki ima recimo višje transakcijske stroške za 10 bazičnih točk je od držav z nižjimi transakcijskimi stroški za 4.66 krat revnejša – ta razlika pa ustreza razliki v per capita produktivnosti med Švico in Argentino. Opazovane institucionalne spremenljivke so tako lahko ključ do razumevanja zakaj so nekatere nacije preprežene z institucionalnimi neuspehi in tako obsojene na revščino, medtem ko so druge uspele doseči visoke stopnje blaginje. Še več, ti transakcijski stroški so tudi glavni razlog za vztrajno povečevanje razlik v blaginji narodov in, navkljub vsem vloženim naporom, za njihovo neuspešno medsebojno konvergenco.
Uporabna vrednost za oblikovalce gospodarskih politik:
Vse od Adama Smitha vemo, da lahko imajo institucije pomemben vpliv na gospodarsko rast, vendar pa vse do danes nismo vedeli kako velik je lahko v resnici ta njihov vpliv. Prispevek objavljen v eni od vodilnih svetovnih revij s področja institucionalne ekonomije empirično potrjuje tezo nobelovcev R. Coase-a, D. Northa in O. Williamsona o ključnem vplivu transakcijskih stroškov (stroškov delovanja sistema ekonomskih izmenjav) na blaginjo narodov in podaja prvo empirično oceno o magnitudi tega vpliva. Raziskava vključi koncept transakcijskih stroškov (zunanjih stroškov, ki jih generirajo različne pravne inštitucije) v standardno teorijo rasti in oceni njihov vpliv na dolgoročno gospodarsko rast v 139. državah sveta. V skladu z teoretičnimi predvidevanji prej omenjenih nobelovcev raziskava prinaša nadaljnje empirične vpoglede in potrditve te teorije. V svetu pozitivnih transakcijskih stroškov ima delovanje pravnega sistema v resnici eno izmed ključnih vlog pri doseganju alokacijske učinkovitosti in povečevanju gospodarske rasti. Še več, Slovenija recimo tako zaradi ekstremno visokih transakcijskih stroškov na letni ravni izgublja, oziroma se odpoveduje med 1% in 3% per capita rasti BDP. Pri tem je sporočilo oblikovalcem in ustvarjalcem slovenske gospodarske politike nedvoumno – nemudoma je potrebno začeti z aktivnim, vztrajnim, nenehnim in občutnim zmanjševanjem transakcijskih stroškov skozi celoten sistem izvršne, zakonodajne in sodne oblasti. Vzpostaviti je potrebno celovit sistem spremljanja, identificiranja, merjenja in zniževanja transakcijskih stroškov skozi celoten slovenski pravosodni in administrativni sistem. V svojem strmenju, prizadevanju za izpolnitev tisočletnih sanj o blaginji in uspešnosti mora Slovenija, v kolikor želi doseči te sanje, tako postati ena izmed«nizko-transakcijsko-stroškovnih« držav sveta (kot so recimo Danska, Švedska, Nizozemska, Norveška in Velika Britanija).
Revija objave:
Journal of Institutional Economics, Cambridge University Press, 2015
Celotni članek lahko preberete tukaj.