EF » EFnet » EFnews » Prof. dr. Tomaž Čater: »Manager v športu je širok pojem«

Prof. dr. Tomaž Čater: »Manager v športu je širok pojem«

03.06.2015

Prof. dr. Tomaž Čater je redni profesor, bivši predstojnik Katedre za management in vodja magistrskega programa Management v športu na Ekonomski fakulteti. Glavno raziskovalno področje profesorja je strateški management, rezultate njegovih raziskav pa objavljajo tudi številne ugledne znanstvene revije. Prof. dr. Tomaž Čater  je za EFnews podrobneje predstavil podiplomski program Management v športu, ter trende na področju športne dejavnosti.

Program Management v športu se izvaja kot podiplomski program EF z namenom priprave študentov na nadaljnje poglobljeno strokovno in raziskovalno delo na področju managementa v športu. Kje je danes zaposlenih največ magistrov programa Management v športu?

Po zadnjih podatkih iz fakultetnih služb so diplomanti programa zaposleni v zelo različnih organizacijah. Med tistimi tipično športnimi organizacijami naj omenim npr. Olimpijski komite Slovenije, Športno zvezo Ljubljane, Javni zavod Šport Ljubljana, Zavod za šport Maribor, Smučarsko zvezo Slovenije, NK Olimpija Ljubljana, OK Vital ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Nadalje jih je nekaj zaposlenih v drugih organizacijah, kjer delujejo neposredno na področju športa (npr. STA – Slovenska tiskovna agencija, Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije, osnovni šoli v Kamniku in Murski Soboti itd.), nekaj pa jih je zaposlenih v podjetjih, ki so tako ali drugače povezana s športom (npr. Eurosport Trade, Kliping, Creativ Media itd.), ali so  samostojni podjetniki. Seveda pa pri nekaj diplomantih, ki tega podatka niso posredovali, ne poznamo njihove trenutne zaposlitve.

Ali se načrtuje podoben program tudi na dodiplomski stopnji?

Da, ideja je prisotna že kakšno leto in bo zelo verjetno dokončno izoblikovana v prihodnjih mesecih, zaživela pa naj bi čez približno dve leti – odvisno od trajanja akreditacijskih postopkov. Potreba po prvostopenjskem (dodiplomskem) programu se je pojavila zlasti zaradi šolanja bivših vrhunskih športnikov, ki so svoje izobraževanje zaradi posvečanja vrhunskemu športu zaključili že na srednješolski ravni (in teh je pravzaprav največ), zaradi česar še nimajo pogojev za vpis na drugostopenjski (magistrski) študijski program Management v športu. Trenutna ideja je, da bi bil ta program precej bolj usmerjen v študij na daljavo (tudi s ponujanjem pretežno spletnih vsebin pri posameznih predmetih). Seveda bi tudi ta prvostopenjski (dodiplomski) program ponujali skupaj z našimi partnerji s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.

Kakšna znanja in kakšne  karakteristike odlikujejo uspešnega managerja v športu?

Zelo različna, ker je tudi »manager v športu« zelo širok pojem. Če pogledamo možna delovna mesta, ki jih zaseda manager, ki deluje na področju športa, so to med drugimi zlasti: športni direktor, manager športne prireditve, manager športnega objekta, manager/zastopnik športnika, strateški analitik v športu, strateški planer v športu, manager področja (npr. produktni manager, kadrovski manager itd. v športni organizaciji), poslovni svetovalec/konzultant na področju športa itd.

Vsekakor pa dobrega managerja v športu odlikujejo znanja in spretnosti, s katerimi uspešno usklajuje delo sodelavcev pri doseganju ciljev športne organizacije. Imeti mora zmožnosti za diagnosticiranje problemov in sprejemanje odločitev z uporabo naprednih managerskih pristopov ter kompetence za učinkovito delovanje v vodstvenih vlogah in procesih v organizacijah. Sočasno mora obvladovati raznovrstne ekonomske, družbene, okoljske in etične izzive. Razviti mora bazo znanj za celostno razumevanje zahtevnih managerskih problemov v praksi. Seveda ne smemo pozabiti tudi na visoko razvite analitične kompetence in razvojno naravnano razmišljanje. Skratka, sposoben mora biti reševati kompleksna vprašanja, in sicer  tako znotraj športne organizacije kot tudi v njenem okolju.

Kakšni so trendi športnega managementa v Sloveniji?

Moje mnenje, ki temelji tako na spremljanju medijev kot tudi na osebnem poznavanju konkretnih problemov nekaterih športnih organizacij pri nas, je, da precej strokovnih delavcev v slovenskem športu še vedno nima dovolj ustreznega znanja, predvsem ne tistega, ki bi tem organizacijam omogočal stabilen strateški (dolgoročni) razvoj. Dodaten problem v Sloveniji so še številni parcialni interesi, ki so posledica pomanjkanja ustreznih etičnih vrednot, zato na programu Management v športu zelo poudarjamo tudi to »družbeno odgovorno« plat razvoja bodočih managerjev v športu. Kljub omenjenim problemom pa je slovenski šport glede na število osvojenih odličij na prebivalca na velikih tekmovanjih prav neverjetno uspešen, kar dokazuje, da smo Slovenci zelo »športen« narod. In tudi zato moramo na področju managementa v športu sistematično in dolgoročno delati v pravo smer. Uravnotežiti moramo skrb za vlaganja v vrhunske športnike in v športni podmladek.

Zdi se sicer, da je v praksi slovenskega managementa v športu v zadnjih letih tudi nekaj več pozitivnih primerov oziroma primerov dobrih praks, pri čemer lahko vsaj za nekaj od teh pozitivnih primerov z gotovostjo povem, da so zanje zaslužni diplomanti našega programa Management v športu. Vseeno pa menim, da je treba na področju managementa v športu v Sloveniji še več pozornosti nameniti zlasti vprašanjem, kot so: v katero smer spodbujati dolgoročni razvoj slovenskega športa, kako optimalno organizirati slovenski šport in športne organizacije, kako povečati strateško razmišljanje v športnih organizacijah, kako bolje tržiti športne proizvode in storitve, kako sistematično razvijati kulturo prostovoljstva in drugih oblik podpore (npr. navijaštva) v športu, kako zagotoviti stabilne dolgoročne vire financiranja športnih organizacij itd.

Športna dejavnost naglo narašča. Preko digitalnega trženja združuje številne deležnike: navijače, sponzorje, klube, vrhunske športnike, rekreativne športnike … Kako digitalno trženje vpliva na razvoj športa in kakšne so smernice na tem področju?

Digitalno trženje na vseh trgih in področjih pridobiva  pomen in seveda postaja zelo aktualno tudi na področju športa. Digitalno trženje in v okviru tega predvsem družbeni mediji omogočajo športnim organizacijam in športnikom, da so v neposredni povezavi s svojimi navijači, gradijo navezanost navijačev na klub ali organizacijo ter hkrati gradijo tudi svojo blagovno znamko. Na drugi strani digitalno trženje dodaja vrednost tudi navijačem. Povprečni navijač si težko privošči drage vstopnice ali pa  nastopijo druge časovne in geografske ovire. Preko družbenih medijev pa lahko navijači brezplačno spremljajo, kaj se dogaja z njihovimi najljubšimi športniki, in v družbenih omrežjih tudi aktivno sodelujejo. Odličen primer športne organizacije, ki spretno uporablja digitalno trženje, je nogometni klub Barcelona (del zgodbe o njegovem pristopu k digitalnemu trženju si lahko bralec prebere na http://www.bbc.com/news/business-18065300). Skratka, menim, da bo uporaba družbenih medijev, blogov, aplikacij, optimizacija spletnih strani itd. v športu samo še naraščala.

Jana Drolc, EFnews

efnewskvadrat


Image gallery:

Related news

Publish your comment:


Twitter: efljubljana