EF » EFnet » Napovedujemo » Pred PKP: Direktorji, se morate zaradi robotov bati za službo?

Pred PKP: Direktorji, se morate zaradi robotov bati za službo?

29.11.2017

Jutri, 30. Novembra 2017 se v Portorožu začenja 19. Poslovna konferenca Portorož (PKP), ki jo organizirata Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani in Poslovna akademija Časnika Finance. Pod imenom Živeti med velikani kiklopi in roboti se bo konferenca osredotočala na močne voditelje in prihodnost življenja z roboti.

Celoten program letošnje konference si lahko ogledate tu.

Vam bo robot odnesel delo?

»V najbolj avtomatiziranih družbah, kot so Kanada, Japonska in Nemčija, je brezposelnost na najnižji ravni. Dela več ljudi kot kadarkoli doslej, tudi ženske, ki so v preteklosti ostajale doma. Novih služb je čedalje več, so bolj raznolike, manj rutinizirane. Stavim, da bo čez deset let več služb, več poklicev, več plačanega dela kot kadarkoli prej. In vsi se bodo še naprej grozno bali robotov.« Tako o sedanjosti in prihodnosti življenja z roboti pravi nemški futurist Matthias Horx, glavni govornik na letošnji PKP (celoten intervju z njim o prihodnosti z roboti si lahko preberete tu).

O izkušnjah z robotizacijo bo govoril tudi vodja danskega RoboClusterja Bjarke Falk Nielsen. Kot je povedal na tiskovni konferenci pred PKP bodo službe izginjale, a vedno bodo nastajale nove. »Tudi na Danskem veliko uporabljamo robotiko, a imamo vseeno nizko brezposelnost. Ljudje bodo našli način, da delajo in plačujejo davke.« Več o danskih izkušnjah z roboti si preberite tu.

Kakšna prihodnost čaka EU?

Na PKP ne bo govor le o robotih. Prvi dan bosta prof. Dr.  Mojmir Mrak in nekdanji italijanski politik Paolo Savona soočila mnenji, ali je EU puščava ali obljubljena dežela. Savona opozarja, da bo EU čakalo veliko težav, če bo nadaljevala po trenutnih vzorcih. »Države članice EU ne zagrabijo vseh priložnosti, ki jih umetna inteligenca ponuja inovatorjem in uporabnikom. Seveda so izjeme, a evropska kultura je taka, da meni, da roboti ali matematični protokoli ne morejo zamenjati človeka,« je še v intervjuju opozoril Savona.

»Čezmerna tveganja ob nizkih obrestnih merah, trenutna odvisnost avtomobilskih podjetij od poceni posojil za nakup avtomobila, politična zaskrbljenost, ki jo sprožata fiskalna neodgovornost in pomanjkanje sodelovanja. Seveda so tu še večji dogodki oziroma obsežnejši pojavi (brexit, populizem, ksenofobija, separatistična nagnjenja). Vse to bi lahko povzročilo novo krizo,« opozarja Michael Haliassos, predstojnik oddelka za makroekonomijo in finance na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, ki bo na PKP govoril o tem, kako se je spremenilo finančno vedenje gospodinjstev po tem, ko so bile v EU odpravljene meje.

Koga boste še lahko poslušali?

Na Poslovni konferenci Portorož bo govor tudi o tem, kako je nova spoznanja sodobne nevroznanosti mogoče uporabiti pri izboljšanju poslovnega odločanja v konkretnem okolju. O tem bo govoril Bernd Weber, profesor nevroekonomije in možganskega slikanja ter direktor Centra za ekonomijo in nevroznanost na Univerzi v Bonnu.

O tem, kakšna bo Evropa, Slovenija in jugovzhodna Evropa leta 2018, bo govoril ekonomist Veljko Bole.

Za konec drugega dneva pa bo Perry Timms, blogar, globalni in TEDx govornik o upravljanju človeških virov, o tehnologiji in prihodnosti dela, govoril o tem, kakšna delovna mesta nas čakajo v prihodnosti. »Službe za mehanska, algoritmična dela ali tiste, vezane na točno delovno mesto, so najbolj ogrožene. Prihodnost pa je tam, kjer so vloge bolj prožne, kreativne, prilagodljive, tam bodo ljudje obdržali svoj položaj in delali skupaj z umetno inteligenco,« je v intervjuju za Finance povedal Timms.

VIR: Finance


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana