Vloga kognitivnih okvirjev pri odločitvah o tveganjih in naporu
Avtorji:
- Karla Oblak,
- Mina Ličen,
- Sergeja Slapničar
Ciljna javnost:
Managerji, ki oblikujejo sisteme merjenja uspešnosti in nagrajevanja zaposlenih, raziskovalci sistemov merjenja uspešnosti
Kratek povzetek objave:
Motivacijske teorije, ki proučujejo vložen napor zaradi finančnih nagrad, redko eksplicitno upoštevajo tveganja, da napor ne bo vodil do uspeha. Teorije, ki proučujejo izbire tveganj, le-te proučujejo v odsotnosti vsakega napora, ki ga je potrebno vložiti v številnih življenjskih situacijah. Čeprav si obe teoriji delita globoko povezani koncept – referenčne točke, je zanimivo, da ostajata ločeni, saj teorija organizacijske pravičnosti uporablja kot referenčno točko primerjavo zaslužkov z drugimi relevantnimi posamezniki, teorija obetov pa ničlo, ki razmejuje območja dobitkov in izgub. Referenčne točke ustvarjajo kognitivne okvirje in vplivajo na odločanje. V bolj zapletenih situacijah odločanja se posamezniki hkrati srečujejo s številnimi kognitivnimi okviri, pri čemer se postavlja vprašanje, kateri igra osrednjo vlogo pri odločanju in kako med seboj vzajemno delujejo.
V raziskavi smo uporabili eksperimentalno metodo, s katero smo v treh obdobjih merili odločitev o izbiri težkih kognitivnih nalog. Na vzorcu 100 študentov smo eksperimentalno manipulirali shemo nagrajevanja (shema kaznovanja ali shema nagrajevanja) in pravičnost zaslužkov (pravična ali nepravična porazdelitev nagrad). S tem smo ustvarili dva okvirja za oblikovanje referenčnih točk posameznika. Shema nagrajevanja v obliki nagrade ustvarja dojemanje dobitka, shema nagrajevanja v obliki kazni pa dojemanje izgube. Podobno pravična in nepravična porazdelitev nagrad/kazni glede na primerljivega posameznika ustvarja dojemanje dobitka ali izgube. V članku ugotavljamo, kako sta kognitivna okvirja, ustvarjena s shemo nagrajevanja in pravičnostjo, povezana: ali je njun vpliv istosmeren, nasproten, kumulativen ali morda en okvir prevlada nad drugim. Proučujemo, ali lahko z različnimi oblikami finančnih nagrad vplivamo na izbiro kognitivnega napora v kognitivnih nalogah, kjer se težavnost povečuje in se verjetnost uspeha manjša.
Glavne ugotovitve:
Ugotovili smo prvič, da je učinek nepravičnosti močnejši od formuliranja finančne nagrade kot kazni ali nagrade in da prevlada nad slednjim. Drugič, ker smo ponavljali eksperiment več obdobij, smo ugotovili, da vpliv finančnih nagrad na kognitivni napor sčasoma izveni. Pomembno postane le še to, kako uspešen je bil posameznik v prejšnjih obdobjih: če je izbiral težke kognitivne naloge in bil uspešen pri izvedbi, to močno pozitivno vpliva na izbiro vse težjih kognitivnih nalog.
Uporabna vrednost za podjetja:
Sistemi nagrajevanja managerjev se spreminjajo zaradi izsledkov, da je nagrajevanje managerjev vodilo do finančne krize in do prevzemanja prekomernih tveganj. V bančništvu se je uveljavil sistem odloženih bonusov, ki dopušča možnosti negativnih bonusov (oz. odvzemov bonusov ali kazni). Naša študija prispeva k analizi učinkov kazni in nagrad na sprejemanje tveganj in na vložen napor in hkrati učinkov nepravičnega in pravičnega nagrajevanja. Kaže pa tudi na zmanjševanje pomena finančnih nagrad za odločitve o kognitivnem naporu, če se nagrade ponavljajo iz obdobja v obdobje.
Revija objave:
Management Accounting Research
Rangiranje:
SSCI IF = 3.0, ABS 3
Image gallery:
