EF » EFnet » Napovedujemo » Razstava Hrvaškega društva likovnih umetnikov Zagreb “Mitska dimenzija mesta in urbane legende”

Razstava Hrvaškega društva likovnih umetnikov Zagreb “Mitska dimenzija mesta in urbane legende”

29.06.2018

juliju in avgustu 2018 bo v Mali galeriji EF  razstava Hrvaškega društva likovnih umetnikov Zagreb pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo Republike Hrvaške z naslovom “Mitska dimenzija mesta in urbane legende.”

 

Projekt ”Mitska dimenzija mesta in urbane legende”, ki ga organizira Hrvaško društvo likovnih umetnikov Zagreb, je zasnovan kot fotografska razstava, ki se vsako leto posodablja skozi razmislek avtorjev, ki beležijo zapise z ulic v njihovih mestih in v njih zajemajo trenutke kolektivnih spominov in osebnih zgodb o odraščanju v urbani generacijski poetiki. Prvi cikel te razstave je bil predstavljen v Zagrebu leta 2017 v Fotogaleriji Dubrava, zdaj pa ga predstavljamo v galeriji Ekonomske fakultete v Ljubljani z novimi fotografijami, ki so se medtem pojavile.

Med premikanjem skozi družabne prehode in preoblikovanja mestnega prostora ki smo jim bili priča, skozi to dvojnost kolektivnega in individualnega, starega in novega, mitov in urbanih legend, pojavile so se fotografske zgodbe, kot neke vrste osebna potovanja vsakega avtorja v iskanju za tistimi magičnimi trenutki, ki predstavljajo sodobno folkloro nekega mestnega okolja. Kot večni nomadi, državljani potujejo v času in prostoru na samotnih cestah, kjer so generacije mladih čakali na avtobus po nočnih izletih, kot na fotografiji Andra Banovca, ali so se izgubili neopaženi v belih silhuetah skozi krvni obtok širokih križišč na fotografijah Antonije Cesarec.

Kletna okna s svojimi strukturami na fotografijah Stjepana Kulfe nam govorijo o zapuščini ročnih del starih mojstrov kovanega železa in usmerjajo naš pogled do podzemnih mestnih skrivališč, v katerih shranjujemo stvari, ki smo jih podedovali od svojih prednikov. Na fotografijah Alfreda F. Krupe nas srhljive ruševine hiš spominjajo na izgube v tranzicijskih pretresih, medtem ko njegova senca pod zastavo na nekoliko ironičen, simboličen način opominja na minljivost različnih političnih režimov, ki so prav tako pustili sledi tudi na naših državljanskih življenjih.

Mestne zgodbe iz preteklosti se mešajo s psihodeličnimi prizori neonskih napisov in se prenašajo prek neformalnih družabnih srečanj znancev v sprehodih v skritih ulicah, v srečanju s izpranimi, od časa obledelimi skulpturami na mestnih pokopališčih in v likih kamnitih zveri na fasadah stavb, ki jih fotografira Ivana Kolić. Sonja Šimatić obiskuje zapuščene prodajalne in prazne izložbe v zagrebški Ilici, da nas opomni kako je bilo nekoč, in Robert Štimec fotografira mestne spomenike in fontane iz različnih zornih kotov, pod različnimi svetlobnimi pogoji, ter vedno razkriva nove podrobnosti in perspektive.

Biljana Knebl nam prikazuje dinamične sestavke z mestnih ulic, okrašenih z grafiti in plakati, hojo državljana pod starinskimi lanternami in megleno zimsko jutro na Savi, medtem ko se Tihomir Cirkvenčić nostalgično vrne v preteklost s fotografiranjem starega avtomobila v snegu in detajla kolesa, naslonjenega ob steni stavbe. Čedomil Gros je fotografiral strehe istrskih mest in obzidja obkrožena z morjem kot večno dediščino, Krešimir Radas pa je opazil zanimive koloristične podrobnosti na fasadah socialističnih stavb imenovanih ‘’pločevinke’’, z nakopičenimi okni brez balkonov.

Mesta tako dihajo s svojim utripom v plasteh davnih časov, ki so za seboj puščali zapise v strukturah stavb, enako kot tudi v duhovnem ozračju nekaterih mestnih prostorov, ki so danes napolnjeni z bogato simboliko. Mestne ulice vibrirajo v naših spominih, obarvane s finimi odtenki osebnih doživetij, spominih na prve mladostne izlete v družbi, prve ljubezni, poroke, rojstva, kot tudi zadnja poslovila od ljubljenih na mestnih pokopališčih, in v barih, skozi katere smo se premikali, zasledovani s pozabljenimi skladbami uličnih igralcev.

Vsaka od teh osebnih zgodb je bila vgrajena v ritem mesta, ustavljena v času kot en barvit trenutek, ki se nikoli ne bo vrnil, vendar bo ostal kot spominski zapis za prihodnje generacije, pri čemer se bo mitologija mesta vedno spreminjala in vabila k raziskovanju in tudi odmiku od preteklosti, skozi kritične primerjave kulture civilnega življenja v različnih časih in političnih režimih.

Pri vsej tej mrzlici sodobnega življenja, je mesto postalo tudi živi organizem, ki se nenehno preoblikuje in raste s svojimi prebivalci, medtem ko stavbe in ulice postanejo neme priče pretoku časa, in nas opominjajo na življenjske cikle, skozi katere smo potovali in odkrivali prostore okoli sebe in tudi znotraj sebe, s tkanjem naših lastnih spominov v stiku z mestnimi krajinami.

mag. art Krešimira Gojanović, ak. slik. graf.

 

Razstava bo v Mali galeriji na ogled julija in avgusta 2018.

 


Image gallery:

Publish your comment:


Twitter: efljubljana