Dolgoročni učinki institucionalne nestabilnosti
Ključne besede:
Institucionalna nestabilnost,
gospodarska rast in razvoj,
napredne panelne ekonometrične metode.
Avtorji:
- Doc. dr. Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska Fakulteta,
- Dr. Simon Hartmann, Institute for International Business, Wirtschaftsuniversität Wien
Namen članka:
Namen članka je preučiti in izmeriti vpliv de jure in de facto institucionalne nestabilnosti na dolgoročni gospodarski razvoj. Medtem ko de jure nestabilnost zajema nestanovitnost formalnega institucionalnega okvirja, de facto dimenzija nestabilnosti zajema stabilnost vključenosti ne-elit v politično konkurenco in participacijo z namenom omejevanja politične moči vlad in ostalih vej oblasti. Izpostavimo pozitiven vidik nestabilnosti, ki generira adaptivno učinkovitost ter negativni vidik ,ki generira nesigurnost varovanja lastninskih pravic ter subverzivno oslabitev institucionalnih kapacitet.
Ciljna javnost:
Snovalci politik, zakonodajalci, akademska skupnost, razsikovalci s področja vpliva javnih politik in institucij, geo-strateški in ekonomski svetovalci.
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Skupina 162 držav v obdobju 1820-2016
Glavne ugotovitve:
V ta namen smo izmerili evolucijo de jure in de facto institucionalne stabilnost za 162 držav v obdobju 1820-2016. Ugotavljamo velike razlike v evoluciji institucionalne nestabilnosti med državami ki že od zgodnjega 19. stoletja dalje uživajo nizko institucionalno nestabilnost (Avstralija, Švica, Nova Zelandija, Danska) ter preostalim svetom, kjer regije in države zunaj severozahodne Evrope in severne Amerike označuje vztrajna nestabilnost, ki se povečuje z bližino ekvatorju in nahajališči naravnih virov. Na podlagi velikega in močno uravnovešenega panela smo ocenili učinek naraščajoče de jure in de facto institucionalne nestabilnosti na gospodarsko rast in razvoj. Ugotavljamo, da je za permanenten gospodarski preboj med v klub najbolj razvitih držav de facto nestabilnost v manjši meri potrebna za spodbujanje adaptivne učinkovitosti prilagajanja nepričakovanim šokom in spremembam. Na drugi strani, vztrajna nestabilnost formalnih institucij s pogostimi spremembami režimov v celoti zavira gospodarsko rast in razvoj zaradi negotovosti glede varstva lastninskih pravic in nepričakovanih povečanj transakcijskih stroškov. Negativni učinki institucionalne nestabilnost delujejo neodvisno od pozitivnih učinkov izboljšanja institucionalne kakovosti. Slednje pomeni da tudi »second-best« institucionalni okvir omogoča doseganje trajnostne rasti in razvoj vkolikor je institucionalni okvir stabilen. Z kombinirano uporabo metode instrumentalnih spremenljivk in panelne analize z vektorsko avtoregresijo, ugotavljamo da je negativni učinek naraščajoče nestabilnosti na gospodarsko rast in razvoj vzročen. Na dolgi rok, zmerno povečanje institucionalne nestabilnosti v povprečju zmanjša dohodek na prebivalca za 25 odstotkov.
Uporabna vrednost za podjetja:
Z našim dolgoročnim modelom gospodarske rasti in institucionalne nestabilnosti je mogoče predvideti časovne momente institucionalnih sprememb, njihov pozitivni oz. negativni vpliv na ekonomske izide ter oceniti prediven vpliv na regulatorno in poslovno okolje.
Revija objave:
Empirical Economics, In Press, 2020
Rangiranje:
Social Science Citation Index (SSCI), Scopus, Australian Business Deans Council (ABCD) Journal Quality List etc., JCR Impact Factor (2019): 1.308
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.