EF » EFnet » EF raziskave » Management znanja v socialnem delu: podpora managementa, spodbude, implementacija znanja in opolnomočenje zaposlenih

Management znanja v socialnem delu: podpora managementa, spodbude, implementacija znanja in opolnomočenje zaposlenih

10.03.2021

Ključne besede:
Management znanja,
socialno delo,
podpora managementa,
spodbude,
implementacija znanja,
opolnomočenje zaposlenih.

Avtorji:

  • Asist. dr. Simon Colnar, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta,
  • Prof. dr. Vlado Dimovski, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta.

Namen članka:
Predstaviti pomen managementa znanja v okolju socialnega dela, ki je in bo pomembno področje v prihodnosti ob že prisotnem trendu staranja populacije v Republiki Sloveniji.

Ciljna javnost:
K branju vabiva bralce, ki jih zanima področje managementa znanja v okolju socialnega dela. Raziskovalci, akademiki in ljudje iz prakse, ki se ukvarjajo s področjem managementa znanja in bi radi pridobili pogled v interdisciplinarno povezovanje področja managementa znanja s socialnim delom.

Kratek povzetek objave

Predmet raziskave:
V članku gradiva na sedanjih raziskavah o managementu znanja v okolju socialnega dela, da bi prikazala kako lahko management znanja organizacijam v okolju socialnega dela pomaga pri izboljšavah povezanih s kakovostjo njihovih storitev, ki jih ponujajo uporabnikom v praksi in želiva spodbuditi razpravo predvsem pri državnih odločevalcih pri oblikovanju prihodnjih javnih politik. S povečevanjem znanja in ozaveščenosti o managementu znanja na področju socialnega dela, je najin cilj preučiti neposredno pozitivno povezavo med podporo managementa in spodbudami ter implementacijo znanja v praksi v okolju centrov za socialno delo. Poleg tega, sva želela raziskati moderacijski učinek opolnomočenja zaposlenih na implementacijo znanja v praksi. Definirava in testirava več hipotez, da bi ugotovila kako podpora managementa, spodbude in opolnomočenje zaposlenih vplivajo na implementacijo znanja v okolju socialnega dela. Za preizkus hipotez, uporabiva moderacijsko regresijo na vzorcu 98 managerjev in zaposlenih v centrih za socialno delo v Sloveniji, ki so izpolnili vprašalnik, posebej pripravljen za potrebe študije managementa znanja v okolju socialnega dela.

Glavne ugotovitve:
Rezultati raziskave potrdijo statistično značilno in pozitivno razmerje med podporo managementa in spodbudami ter implementacijo znanja. Opolnomočenje zaposlenih je moderator razmerja med spodbudami in implementacijo znanja, a velja izpostaviti, da je interakcijski učinek negativen. Rezultati študije prikažejo, da se najvišje stopnje implementacije znanja v praksi pojavijo, ko je tudi opolnomočenje zaposlenih visoko. V zaključku prispevka, obravnavava teoretične in praktične implikacije, ki izhajajo iz najine raziskave in so lahko zanimive za bralce.

Uporabna vrednost za podjetja:
Proučevanje pozitivnega vpliva managementa znanja je uporabno za vsako organizacijo, ki deluje bodisi v javnem, bodisi v zasebnem sektorju. To velja tudi za organizacije, ki delujejo na področju socialnega varstva oziroma socialnega dela. Ker gre pri proučevanju managementa znanja v okolju socialnega dela za začetne raziskave, velja izpostaviti, da je v tovrstnem okolju naprej potrebno ugotoviti obseg in učinkovitost managementa znanja v organizacijah. V prihodnjih študijah bi veljalo proučiti tudi konkretne aktivnosti, ki bi lahko prispevale k izboljšavam pri delovanju organizacij in razmisliti kako zagotoviti ustrezno število primerno usposobljenih strokovnih socialnih delavcev, saj tudi na tem področju obstaja primanjkljaj, bodo pa le-ti izrednega pomena pri zagotavljanju socialnih storitev v praksi v naši starajoči se družbi.

Revija objave:
Economic and Business Review, 22(3), 383-414.

Rangiranje:
ISSN: 2335-4216

Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.


Related news

Publish your comment: