Organizacijske hierarhije v slovenskih predelovalnih dejavnostih
02.11.2021EF raziskave

Ključne besede:
Organizacijske hierarhije,
človeški kapital,
predelovalne dejavnosti.
Avtorji:
- Sašo Polanec; Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Namen članka
Analiza organizacijskih hierarhij, ki temeljijo na znanju.
Ciljna javnost:
Proizvodni sektor, človeški viri.
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Proučujemo organizacijske hierarhije v tranzicijski državi z uporabo ujemajočih se podatkov delodajalec-zaposleni za slovenska proizvodna podjetja. Izvedemo analizo in ugotovimo, da imajo slovenska podjetja v povprečju manj organizacijskih slojev in jih manj pogosto menjajo kot francoska. Trdimo, da je manjša organizacijska globina v Sloveniji morda posledica pomanjkanja meje poročanja (ki velja v Franciji), tranzicijsko specifičnih dejavnikov (tj. manjšega deleža visoko produktivnih podjetij) in višje plačne premije za terciarno- izobraženih delavcev.
Glavne ugotovitve:
Empirična analiza preverja relevantnost hipotez teorije na znanju temelječih organizacijskih hierarhih. Teorija v ospredje postavlja heterogenost delavcev, s katerimi podjetja učinkovito upravljajo tako da se odločijo glede števila organizacijskih nivojev tako, da upoštevajo produktivnost in velikost ter stroške delavcev z različnim znanjem. Članek potrjuje, da so podjetja slovenske predelovalne dejavnosti — podobno kot francoska podjetja– organizirana v hierarhične nivoje. Bolj produktivna podjetja (in večja) podjetja, imajo več organizacijskih nivojev kot manj produktivna podjetja. Podjetja pogosto spreminjajo število nivojev, med ključne dejavnike sodijo prav šoki v produktivnosti/povpraševanju. V članku primerjamo tudi slovenske in francoske organizacijske hierarhije in ugotavljava, da so prve manj globoke zaradi nevključitve manjših podjetij v francoski vzorec, zaradi redkosti bolj izobraženih delavcev in nižjega deleža visokoproduktivnih podjetij v Sloveniji.
Uporabna vrednost za podjetja:
Analiza omogoča vpogled v odločanja slovenskih podjetij glede najemanja delavcev z različnim znanjem.
Revija objave:
Eastern European Economics, (v tisku), 2021
Rangiranje:
1A3
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.
Related news
- Deljenje z množicami: bibliometrična analiza uporabe čustev v …12.03.2025
- Relevantnost ESG tveganj v kreditnem tveganju razvojnih bank06.03.2025
- Razkrivanje moči konstruktivistične pedagogike v podjetniškem …17.02.2025
- Pot do uspeha: okvir za vključevanje oblikovalskega razmišljanj…17.02.2025
- Analiza tvorbe podjetniških namer pri zgodnjih mladostnikih11.02.2025