Preference kmetov do rezultatskih shem za varstvo travišč v Sloveniji
Ključne besede:
Plačila za ekosistemske storitve,
kmetijsko-okoljski ukrep,
rezultatska shema,
skupinski bonus,
ohranajnje biodiverzitete,
izbirni eksperiment.
Avtorji:
- prof. dr. Miroslav Verbič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta;
- dr. Tanja Šumrada, Univerza v Ljubljana, Biotehniška fakulteta;
- dr. Anže Japelj, Gozdarski inštitut Slovenije;
- prof. dr. Emil Erjavec, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta.
Namen članka
S pomočjo poskusa diskretne izbire smo raziskali preference kmetov na dveh območjih Natura 2000 v Sloveniji do pogojev plačila, načina nadzora, usposabljanja in skupinskega bonusa v okviru ukrepa za ohranjanje travišč.
Ciljna javnost:
Raziskovalci, pristojne institucije na področju kmetijstva in varstva narave, deležniki, kmetje in kmetijski svetovalci.
Kratek povzetek objave
Predmet raziskave:
Javno financirani programi, ki zagotavljajo plačila za ekosistemske storitve, se vse pogosteje uporabljajo kot instrument za spodbujanje transakcij med uporabniki okoljskih javnih dobrin in njihovimi ponudniki. Nekatere države članice EU so z namenom, da bi izboljšale povezavo med plačili in ekosistemskimi storitvami, v okviru kmetijske politike uvedle rezultatske sheme, ki kmete neposredno nagrajujejo za doseganje določenih naravovarstvenih rezultatov. Ker so ti programi prostovoljni, pa je pred širšo uveljavitvijo rezultatskih shem smiselno preveriti, pod kakšnimi pogoji so jih kmetje pripravljeni sprejeti.
Glavne ugotovitve:
Ugotovili smo, da je večina kmetov raje izbrala pogoje in način nadzora, ki se uporabljajo v rezultatsko zasnovani shemi kot tiste v bolj uveljavljenih shemah s predpisanimi praksami. Pri tem je ena skupina kmetov rezultatske sheme preferirala zelo močno (povprečen WTA je bil več kot 500 EUR/ha letno), druga skupina pa nekoliko manj (povprečen WTA okrog 200 EUR/ha letno). Kmetje so tudi raje izbirali svetovalno podporo, ki poteka individualno na kmetiji, ali usposabljanje v manjših skupinah kot pa predavanja za večje skupine kmetov. Skupinski bonus za koordinirano delovanje, ki bi lahko služil kot spodbuda k večjemu sodelovanju kmetov, je statistično značilno povečal na pripravljenost kmetov za vstop v shemo, vendar je bila ocenjena WTA podobna ali nižja od ponujenega bonusa v višini 40 EUR/ha letno. Starejši kmetje in tisti, ki upravljajo z manjšimi in deloma samooskrbnimi kmetijami, so pogosteje izkazovali odpor do vpisa v shemo ne glede na njeno zasnovo.
Uporabna vrednost za podjetja:
Veliko javno financiranih programov s plačili za ekosistemske storitve, kot so na primer kmetijsko-okoljska plačila v Evropski uniji, se danes postali proračunsko obsežne sheme, ki se izvajajo na velikih površinah, od njih pa se pričakuje dolgoročno zagotavljanje ekosistemskih storitev. Kljub temu pa uveljavitev učinkovitih shem s prostorsko ciljnim izvajanjem ukrepov in plačili, ki so pogojena z jasno izraženimi okoljskimi rezultati, ostaja velik izziv za raziskovalce in odločevalce. Prispevek se ukvarja s preferencami kmetov do različnih možnih zasnov takšnih shem na primeru ukrepa za ohranjanje suhih travišč z visoko biotsko pestrostjo.
Revija objave:
Journal for Nature Conservation, volume 66, April 2022, 126143
Rangiranje:
JCR IF (2020): 2,831
Celoten članek lahko preberete na tej povezavi.
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja (slika spodaj):
15
Image gallery:
