Novo v Mali galeriji EF| Lili Hribovšek »V.I.T.R.I.O.L. «
18.10.2022

Oktobra in novembra 2022 si bomo v Mali galeriji Ekonomske fakultete ogledali dela umetnice Lili Hribovšek.
Slikarka Lili Hribovšek ponovno razstavlja v galeriji Ekonomske fakultete v Ljubljani. Od njene prve razstave v prostorih galerije je minilo devet let, simbolika tega števila pa se navezuje tudi širše, nakazuje svoje pravljične, duhovne in mistične vrednosti ter sovpada s kompleksno ikonografijo slikarkinih del. Platonovim učencem na primer je bila devetica znamenje duhovne in nebeške harmonije, za Lili Hribovšek pa v sklopu simbolike števil tudi eno od znamenj in sinhronosti v življenju. Če bi se Lili Hribovšek odločala za študij danes, bi zagotovo izbrala študij slikarstva Vizionarske umetnosti na dunajski akademiji, ki stremi k preseganju fizičnega sveta in k likovni predstavitvi širše vizije zavedanja. Slikarko namreč že od nekdaj privlači in navdihuje svet intuitivnega, duhovnega, simbolike … ki ostaja pomemben del njenega življenja; tako poklicno kot privatno, ne glede na to, ali je v “vlogi” slikarke, pedagoginje, matere, žene, prijateljice … Zato tudi ne preseneča izbira naslova in tematike njene diplomske naloge pred leti – Arhetipi nasprotij, kjer je obravnavala številne segmente, v katere so ti vpeti. Kot lahko preberemo v nalogi, so arhetipi nasprotij mentalni konstrukt, kjer gre za način interpretacije, ki je pogojen s stopnjo zavedanja tistega, ki doživlja. Nasprotja se namreč izražajo le na mentalnem nivoju, medtem ko na duhovnem ne obstajajo več, saj so povezana in združena v enost oziroma se izražajo le skozi polarnost oz. paradoksalnost. K temu si v svojih delih prizadeva tudi slikarka, ki povezuje med seboj številne ikonografske vsebine, simbole, principe, nivoje, elemente, barve … ter jih v nasprotujočih si pozicijah, vsebinsko in kompozicijsko uravnoteži. Prizadeva si po odslikavi ter ustvarjanju sporočilno in energetsko usklajenega duhovnega prostora, dinamičnega in uravnoteženega obenem – lastnega kozmični matrici življenja.
Če je imaginarium prostor, posvečen spodbujanju in kultiviranju domišljije v znanstvene, umetniške in duhovne namene, potem moramo sliko Imaginarium Lili Hribovšek brati med drugim tudi preko simbolike na njej upodobljenih egipčanskih bogov Ozirisa in Seta. In ker je Set Ozirisovo nasprotje in predstavlja nezavedno, temo, pomanjkanje vrednot ter glede na okoliščine dela dobro ali zlo, predstavlja Oziris božanski idejni pralik, arhetip človeka z uresničenimi vsemi dimenzijami obstoja ter vsemi ozaveščenimi in inkorporirani kozmičnimi zakoni. A brez Seta ni Ozirisa in obratno, brez Ozirisa ni Seta. Soočenje z lastno temo in nezavednim, s Setom v nas, je del procesa evolucije človeške zavesti, podobno kot nam to sporoča geslo iz 15. stoletja: V.i.t.r.i.o.l. – Visita Interiora Terrae Rectificando Inveniens Occultum Lapidem – Spusti se v središče zemlje in našel boš skriti kamen modrosti, oziroma, poglobimo se v svojo notranjost in skozi duhovno očiščenje mentalne nesnage bomo prišli do znanja in razumevanja. To pa je tudi tema večine del na razstavi in poimenovanje ene od slik, kjer je uravnotežen pogled na življenje rezultat procesa odkrivanja samega sebe, svojih svetlih in temnih plasti ter posledično s tem tudi napredovanje v evoluciji zavesti.
Lili Hribovšek svoje slike iz cikla Odsevi zavesti ustvarja dalj časa, saj se pozorno posveča detajlom in kompleksni vsebini. Navdih zanje dobi običajno preko vizij v sanjah, meditaciji in kontemplaciji ter najprej napravi več skic, ki ji predstavljajo osnovo. Sledi podslikava v akrilu ter
nadaljevanje slikarskega procesa v tehniki olja, da dela pridobijo na finesi in prosojnosti. Ko pa se Lili Hribovšek prepusti slikanju, se preda ustvarjalnemu procesu in navdihu, ne glede na to, ali jo ta oddaljuje od prvotnih zamisli in skic, saj zaupa in ve, da se v fazi kreacije lahko razkrije še boljša rešitev od prvotnih načrtov. Medtem ko je avtorica slike iz cikla Odsevi zavesti načrtovala vsebinsko in kompozicijsko natančno ter skrbno, da so podprla kompleksno tematiko Arhetipov nasprotij, so zadnja dela iz cikla Vesolja bolj fluidna in neposredna v svojem nagovoru gledalca. Poleg tega gre tudi za manjše formate slik, ki so sicer enormna prostranstva vesolja naredili za gledalca bolj obvladljiva, prijazna ter navdihujoče domača. Naša individualnost ni le rezultat osebne izkušnje, temveč vsebuje tudi dimenzijo, ki se manifestira v univerzalnih vzorcih in podobah, kamor zagotovo spada tudi vesolje, ki je ves čas v uroboričnem stanju in kot perpetuum mobile v nenehno gibljivem procesu obnavljanja energije.
Nuša Podgornik, umetnostna zgodovinarka in recenzentka
Razstavo si lahko ogledate oktobra in novembra v prostorih Male galerije EF.
Vljudno vabljeni!