prof. dr. Dušan Mramor: “Česa takega, kar imamo na EF, nisem videl še nikjer”
Intervju – I. DEL: prof. dr. Dušan Mramor, dekan
Prof. dr. Dušan Mramor zaključuje tretji 2-letni mandat vodenja Ekonomske fakultete. V času njegovega delovanja, je fakulteta pomembno razširila področje raziskovanja, sodelovanja z gospodarstvom ter možnosti izmenjav, tako študentov kot tudi profesorjev. S pridobitvijo evropske in ameriške akreditacije je pridobila ugled na mednarodni ravni in s tem pa tudi mesto na akademskih rangirnih lestvicah.
1. Ekonomska fakulteta se je za časa vašega vodenja precej spremenila, predvsem na področju internacionalizacije. Kam se je EF najbolj odprla in na katera področja?
Najprej se je EF odprla na področje jugovzhodne Evrope zaradi svojih prednosti pri poznavanju te regije in tukaj smo dosegli velike uspehe. Odprli smo nove kampuse v Makedoniji in na Kosovem, imamo skupni program v Sarajevu in drugod. V drugi fazi smo se popolnoma globalizirali. Navezali smo zelo tesne stike z najboljšimi šolami v zahodni Evropi in v ZDA, kasneje še v Avstraliji, Južni Afriki in daljni Aziji. V zadnjem času, po ustanovitvi Konfucijskega inštituta smo usmerili svojo dejavnost še na Kitajsko. Končni rezultat je, da smo popolnoma globalna šola s 189 sporazumi s partnerskimi inštitucijami po vseh celinah.
Kakšni pa so koraki za naprej?
Za EF je ključna uvrstitev na dve najpomembnejši rangirni lestvici na področju ekonomskih in poslovnih ved – lestvico Financial Times-a in Šanghajsko lestvico. To dvoje skupaj z osredotočenjem na partnerstva z najboljšimi šolami je tisto, kar so ključni cilji v naslednjih obdobjih.
2. Velik napredek je bil narejen tudi pri povečanju števila raziskovalnih in strokovnih objav. Čemu pripisujete to?
Fakulteta je v zadnjih 6 letih razvila sistem spodbud za raziskovalno delo in ga vgradila v delovanje fakultete na način, ki je prinesel fantastične rezultate. Porast objav v indeksiranih revijah je bil izjemno velik in smo sedaj na prvem mestu na področju družboslovja in humanistike v Sloveniji in mednarodno zelo konkurenčni. Še bolj so se povečale objave v najboljših revijah z visokim faktorjem vpliva. Ključen je bil torej sistem motiviranja zaposlenih. Imamo pa tudi lasten medij, Economic and Business Review.
3. Kakšna je starostna struktura profesorjev fakultete in kaj to pravzaprav pomeni?
Smo ena najmlajših fakultet na našem področju. Povprečna starost profesorjev je okoli 43 let, kar je razlog za izjemno rast in razvoj fakultete v zadnjih letih. Gre namreč za mlad in izjemno predan kader, izobražen na najboljših univerzah po svetu.
4. Kaj pa iz mednarodnega vidika, katere tuje profesorje gosti naša fakulteta in katere inštitucije gostijo naše profesorje?
Kljub izjemno neugodnim razmeram slovenske zakonodaje smo našli način, kako pritegniti tuje profesorje. Imamo 84 gostujočih profesorjev in vsak od njih izvaja določen del študijskega oziroma raziskovalnega procesa. Poleg tega imamo tudi že 24 dolgoročnih pogodb s profesorji s tujih univerz in fakultet, med drugimi tudi s Harvarda. Predstavljajo pomemben del našega pedagoškega in raziskovalnega procesa in ga soustvarjajo z nami. Naši profesorji imajo možnost gostovanja na vseh 189 partnerskih inštitucijah, niso pa omejeni zgolj s tem. Sredstva in sistem, ki jim omogoča obiske na mednarodnih raziskovalnih konferencah sta izjemno spodbudna. Za krajše ali daljše časovno obdobje se odločajo za izmenjavo na vrhunskih fakultetah v ZDA, Evropi, Južni Koreji, na Kitajskem in Avstraliji.
5. Za časa vaših mandatov je bilo kar nekaj pozornosti posvečene sledenju strategiji trajnostnega razvoja. Kateri projekti so bili najuspešnejši?
Kot je običajno smo začeli na področju ekologije z ustanovitvijo EKO tima, ki je vzpostavil sistem merjenja in zmanjševanje porabe energije. Sledilo je ogromno vlaganje sredstev v poslopje Ekonomske fakultete. Na strehi stoji prava sončna elektrarna, v zgradbi so nameščena avtomatska drsna vrata in vsakogar spodbujamo k varčevanju z energijo in vodo. Tudi zato smo si zagotovili 1.5 milijona € evropskih sredstev, namenjenih projektu energetske sanacije celotne stavbe s pričakovanim letnim prihrankom 160.000 €. Če gledamo na trajnostni razvoj malce širše, v kontekstu upravljanja z družbo in podjetji, smo na tem področju prilagodili študijske programe tako, da smo ustrezne vsebine vključili v vse programe. Obenem smo se lotili določenih raziskav tako, da tudi sami prispevamo k vprašanjem trajnostnega razvoja.
6. Kaj pa povezanost fakultete z gospodarstvom?
S strani ameriškega akreditacijskega organa je bila EF postavljena za zgled urejenosti odnosov z gospodarstvom. Sam sem vključen tudi v ameriške in evropske akreditacije komisije in obiskujem fakultete, katere ocenjujem za prvo akreditacijo ali re-akreditacijo in česa takega, kar imamo na EF, nisem videl še nikjer.
7. Kaj boste poleg profesure še počeli, ko boste predali vodenje novi dekanji?
Zagotovo bom nadaljeval delo v teh mednarodnih akreditacijskih agencijah. Kot dekan imam možnost sobotnega leta, kar bom začel koristiti z naslednjim letnim semestrom, saj bi rad dokončal raziskovalne projekte, katerih zaradi časovnih omejitev nisem še uspel zaključiti. Obenem bi rad predelal predmete, katere predavam. Pri finančnih predmetih, katerih nosilec sem, bodo brez dvoma spremembe. Posodobili jih bomo ne samo z novimi pedagoškimi prijemi temveč tudi s sodobnimi alternativnimi pogledi na finance.
8. S kakšnimi izzivi se bo po vašem mnenju EF soočala v prihodnje in kakšen je vaš nasvet bodoči dekanji?
Zagotovo se ekonomska situacija ne bo čez noč spremenila. Lahko da se bo za EF še poslabšala, saj je del javnega sektorja. Tudi na področju zakonodajnega okolja so spremembe izredno počasne, mi pa moramo konkurirati z najboljšimi šolami na svetu, ki imajo mnogo bolj ugodno zakonodajo okolje, da o finančnem ne govorimo. Ti dve področji sta bili v preteklosti zelo velik izziv in bosta zagotovo ostali še naprej. Moram pa dodati, da smo se kljub tem oviram kot fakulteta na rangirnih lestvicah povzpenjali.
Bodoča dekanja je bila že 6 let prodekanja in ves čas tudi članica senata fakultete in nekaterih drugih organov, zato dvomim da potrebuje moj nasvet.
9. V kratkem pričakujemo tudi novega rektorja Univerze v Ljubljani. Kateri dve prioritetni strateški usmeritvi Univerze sta po vašem mnenju ključni?
Univerza v Ljubljani ima novo strategijo s katero naslavlja tista glavna področja, ki so potrebna sprememb in nadgradnje. Ključni sta po mojem mnenju dve; internacionalizacija celotne univerze in področje profesionalizacije služb, kar bi omogočilo učinkovitejše delovanje univerze.
10. Za konec še vaše sporočilo študentom Ekonomske fakultete.
Študij na dobrih fakultetah povsod po svetu se je popolnoma spremenil. Ne predstavlja več zgolj učenja iz literature in predavanj ter obnavljanje tega na izpitih. Učni proces je namreč postal tudi proces mreženja in odpiranja pogleda v cel svet. Ekonomski in poslovni svet je namreč globalen in zato je potrebno široko razumevanje sveta. Fakulteta ponuja ogromno možnosti od študija na partnerskih inštitucijah, sodelovanja pri raziskovalnih projektih, dela v študentskih organizacijah do sodelovanja na konferencah, okroglih mizah, stike z gospodarstveniki in še mnogo več. Študent, ki poleg odlično opravljenega študija izkoristi vse te možnosti in pridobi veliko mednarodnih in organizacijskih izkušenj ter s tem gradi svoje široko obzorje in je zaveden globalnega sveta okrog sebe, je uspešen diplomant.
Aleksander Brankov, EFnews
