Okrogla miza “Ekonomski učinki energetske učinkovitosti”
Ekonomska fakulteta v Ljubljani se v zadnjem času z različnimi projekti zelo aktivno vključuje v okoljsko problematiko. Ta vsebina bo posebej in poglobljeno obravnavana tudi v novem skupnem »Joint (Triple Degree) Programme in Public Sector and Environmental Economics (JMPSE)«, ki je bil predstavljen ob uvodu v okroglo mizo Ekonomski učinki energetske učinkovitosti.
Prof. dr. Nevenka Hrovatin (vodja programa, Ekonomska fakulteta UL) je na začetku dogodka predstavila vsebino in splošne informacije novega programa, nato pa sta nekaj besed spregovorila tudi prof. Stephane NgoMai (dekan in vodja programa, Faculty of Law, Political Science, Economics and Management, University of Nice – Sophia Antipolis, UNICE) in prof. Besim Čulahović (vodja programa, The School of Economics and Business, University of Sarajevo), ki sta predstavila prednosti novega sodelovanja treh fakultet, podala pa tudi splošen vpogled v instituciji, iz katerih prihajata.
Nato je sledila okrogla miza, na kateri so gostje razpravljali o ekonomskih učinkih energetske učinkovitosti. Moderatorka doc. dr. Jelena Zorić (Ekonomska fakulteta UL) je najprej izpostavila podnebno-energetski paket Evropske komisije, s katerimi naj bi Evropska unija do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 20 odstotkov, povečala delež obnovljivih virov za 20 odstotkov in izboljšala energetsko učinkovitost za 20 odstotkov. S tem se je odprla razpravo o nujnosti in ambicioznosti zastavljenih ciljev ter o njihovem pomenu z vidika konkurenčnosti, trajnostnega razvoja in zanesljivosti energetske oskrbe.
Prof. dr. Bogomir Kovač (Ekonomska fakulteta UL) je povedal, da danes ključno vprašanje v energetiki predstavlja način za doseganje energetskega prestrukturiranja, kar po njegovem mnenju EU do sedaj ni uspevalo. Recesija bo prinesla radikalne spremembe za podjetja, je menil, vendar bo vse odvisno od tega, koliko časa bo trajala. Omenil je tudi možnost reševanja krize od spodaj navzgor, pri čemer je izpostavil potencial za energetske prihranke na strani gospodinjstev ter finančna pomoč za njihovo prestrukturiranje.
Franc Beravs (direktor Eko sklada) je menil, da cilji morajo biti ambiciozni. Strinjal se je, da so gospodinjstva pomemben sektor za povečanje energetske učinkovitosti, a po drugi strani predstavljajo le 20 odstotkov rabe energije. Zato so pomembna tudi druga področja, kot je npr. promet (35 odstotkov). Izpostavil je predvsem znaten porast prometa v zadnjih letih, kar je vplivalo tako na porast porabe energentov kot izpustov toplogrednih plinov, pri čemer slednje povzroča tudi težave pri uresničevanju kjotskega protokola. Poudaril je tudi pomen finančnih spodbud gospodinjstvom pri izvedbi investicij na področju energetske učinkovitosti.
V nadaljevanju je mag. Darko Koporčič (nekdanji pomočnik direktorja Eko sklada) spregovoril o trenutnem stanju na področju energetske učinkovitosti, za katerega ocenjuje, da je obetavno, a še vedno razmeroma slabo, saj osebno pogreša resen in usklajen pristop pri preučevanju ekonomike in naložb v energetsko učinkovitost, pri izdelavi zakonodaje pa manjka celovita makroekonomska analiza.
Kako je to pereče področje urejeno v zahodnem svetu, smo lahko izvedeli s strani mag. Andreje Urbančič (Inštitut Jožef Štefan, Center za energetsko učinkovitost), ki je poudarila, da imajo stare članice EU bolje urejeno zakonodajo in uspešneje povezujejo podnebne spremembe, področje obnovljivih virov energije in energetsko učinkovitost. Slovenija ima nastavke, a se vsi izvajajo v bistveno premajhnem obsegu, primanjkuje pa tudi političnega interesa za izvajanje, zato meni, da nas čaka na tem področju še veliko dela.
Prof. dr. Besim Čulahović je v nadaljevanju razpravljal o problematiki tranzicije na območju zahodnega Balkana, ki je po njegovih besedah zelo viden na področju energetike, posledica pa je, da so politike bolj usmerjene v vzdrževanje socialnega miru kot pa na varovanje okolja. Strinjal se je, da tudi v BiH potrebujejo izobraževanje na področju okoljske in energetske problematike, saj močno primanjkuje okoljskih ekonomistov.
Mag. Boris Selan (MOP, Sektor za dejavnosti URE in OVE) je izpostavil nekaj ključnih ukrepov na področju zmanjšanja porabe energije v Sloveniji, ki so predvideni v Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-16 in omenil tudi možnost črpanje evropskih sredstev iz Kohezijskega sklada, pri čemer mora država zagotoviti 15% sofinanciranje investicij.
Gostje so podali dober vpogled v aktualno energetsko in okoljsko problematiko, ki vedno bolj vpliva na kakovost življenja, ne samo v Sloveniji, ampak v globalnem merilu. Po koncu svetovne in finančne krize se pričakuje, da bodo cene energentov ponovno visoke, zato je potrebno ukrepati že danes in ne jutri. Za vse, ki se zavedate, da bo znanje s tega področja vedno bolj pomembno in cenjeno, je novi program JMPSE pravi odgovor.
Image gallery:
