INTERVJU: mag. Nina Jurjec: »Študijski program mora študentom omogočiti pridobivanje in razvijanje ‘paketa kompetenc’, ki jih iščejo slovenski delodajalci«
Mag. Nina Jurjec je diplomantka podiplomskega študija Ekonomske fakultete (EF). V svoji zaključni nalogi, z naslovom »Ugotavljanje pomena kakovosti šole in mednarodnih akreditacij v očeh delodajalcev na primeru zaposlovanja diplomiranih ekonomistov«, je preučevala dejavnike konkurenčnosti pri zaposlovanju mladih ekonomistov, po zaključku študija. Osredotočena na pomembnost kakovosti izobraževalne institucije in mednarodnih akreditacij, ki jih ta ima ugotavlja, da delodajalci pri kandidatih iščejo ‘celoten paket kompetenc’, ki ga predstavljajo ustvarjanje znanja, razvijanje človeških virov, fleksibilnost in sposobnost dela v inovativnih okoljih.
1. Kaj je bilo glavno vodilo raziskovanja tematike vaše magistrske naloge, z naslovom »Ugotavljanje pomena kakovosti šole in mednarodnih akreditacij v očeh delodajalcev na primeru zaposlovanja diplomiranih ekonomistov« in kako velik je v Sloveniji »prepad« med teorijo in prakso?
Glavno vodilo pri raziskovanju je bilo to, da je šol, ki izobražujejo za naziv diplomirani ekonomist vedno več in zato na trgu dela tudi diplomiranih ekonomistov. V lanskem letu, v času pisanja magistrskega dela, je bilo mogoče visokošolski strokovni ali univerzitetni naziv diplomirani ekonomist pridobiti na kar 12 zasebnih in javnih visokošolskih zavodih, zato je pomembno predstaviti ključne razlike v njihovi ponudbi. Predvsem me je zanimalo, kako podjetja prepoznajo »dobre« diplomirane ekonomiste, kaj od njih pričakujejo in kako pomembna jim je šola, ki jo je končal kandidat za zaposlitev.
Delodajalci imajo sicer razmeroma pozitivno mnenje glede tega, kako so šole pripravile svoje diplomante za delo, vendar je jasno, da obstaja razhajanje ali neskladnost med pridobivanjem kompetenc v času študija, in zahtevo po njih za strokovno delo. Visoko šolstvo mora študentom omogočiti pridobivanje in razvijanje kompetenc, ki jim omogočajo, da obdržijo svoje mesto v neprestano spreminjajočem se poklicnem okolju.
Omeniti moram še mednarodne akreditacije na področju poslovnega izobraževanja. V Sloveniji sta 2 šoli pridobili mednarodne akreditacije v poslovnem izobraževanju in Ekonomska fakulteta je EQUIS in AACSB akreditirana šola, kar jo uvršča med najuspešnejše šole na svetu. Akreditacije predstavljajo priznanje kakovosti in so eno izmed pomembnih konkurenčnih prednosti, povečujejo mednarodni ugled šol in zaposljivost diplomantov. Žal še ne pri nas, saj zaenkrat slovenski delodajalci v veliki večini akreditacij še ne poznajo in ne vedo, katere šole so jih pridobile in to ne vpliva na zaposlitev.
2. Velik odstotek pri izbiri zaposlitev delodajalci namenijo izobraževalni ustanovi, na kateri si je kandidat pridobil izobrazbo. V čem je po vašem mnenju glavni razlog, da delodajalci v Sloveniji dajejo večji poudarek izkušnjam?
Rezultati raziskave, ki sem jo opravila kažejo, da so slovenskim delodajalcem pri izbiri novih zaposlenih najpomembnejše delovne izkušnje v času študija, čemur sledijo osebnostne značilnosti kandidata in pridobljene kompetence v času študija. Pomembno jim je tudi, na kateri šoli je izobraževanje končal diplomirani ekonomist. Manj pomembne so jim mednarodna izmenjava v času študija, leta študija in povprečna ocena v času študija.
Izbira šole je torej pomembna, a ne nadomesti med študijem pridobljenih delovnih izkušenj. Diplomanti, ki vstopajo na trg dela so oboroženi s formalnim znanjem, ki so ga pridobili z izobraževanjem, manjkajo pa jim praktične izkušnje na konkretnem delovnem mestu. Vedno zahtevnejši delodajalci od njih pričakujejo tudi delovne izkušnje zato, da bi bilo potrebno kar najmanj časa za nemoteno vključitev v delovni proces. Težava je seveda, da takšnih izkušenj drugje kakor na delovnem mestu ni mogoče pridobiti, in diplomant se tako znajde v začaranem krogu.
Vedeti pa moramo, da diplomanti, ki iščejo svojo prvo zaposlitev, niso povsem brez delovnih izkušenj. V kolikor svojo kariero načrtujejo že v času študija in aktivno sodelujejo v izobraževalnem procesu, si pridobijo različne izkušnje, ki pa jih pogosto ne zaznavajo kot delovne izkušnje ali pa jih kot takih ne znajo predstaviti delodajalcem, zato je še posebej pomembno, da svoje izkušnje predstavijo na delodajalcem zanimiv način.
3. Kakšno rešitev predlagate glede na izsledke vaše raziskave, ki je pokazala, da se programi fakultet in zahteve podjetij oz. gospodarstva v praksi razhajajo?
Potrebno se je zavedati, da niso več pomembni le golo znanje, inteligenca, sposobnosti, temveč celoten »paket« znanja, sposobnosti, obnašanja, motivov. Na delovnih mestih moramo imeti ljudi, ki imajo te »pakete« take, kot jih posamezno delovno mesto zahteva. To je osnovni pogoj, da lahko prispevamo k uspešnosti poslovanja podjetja. Kompetence torej vse bolj prihajajo v ospredje tudi v našem gospodarskem prostoru in od izobraževalnega sektorja se pričakuje, da bo sodeloval pri ustvarjanju znanja in razvijanju človeških virov, ki so fleksibilni in sposobni delati v inovativnih okoljih.
Kompetence, ki jih pridobijo diplomanti se sicer med šolami razlikujejo, vendar pa v splošnem z vidika delodajalcev študentje pridobijo premalo kompetenc, ki se nanašajo na čimprejšnjo in čim bolj uspešno uporabo teoretičnega znanja v praktičnih situacijah. Slovenski delodajalci namreč cenijo predvsem sposobnost uporabe znanja v praktičnih situacijah, sposobnost samostojnega dela, razumevanje drugega tujega jezika, delovanje z ustrezno programsko opremo, sposobnost prilagajanja različnim situacijam, učinkovitega spopadanja s problemi ipd.
Razvoj študijskih programov mora tako temeljiti na analizi potreb vseh skupin, udeleženih v procesu študija, in uporabe rezultatov študija: študentov, diplomantov, učiteljev ter delodajalcev. Hkrati pa je pomembno njihovo medsebojno sodelovanje. To sodelovanje mora biti konstruktivno na način, da je prijazno študentom in uporabno gospodarstvu, da se delijo znanja in izkušnje. Šole morajo zato svoje študijske programe in učne načrte venomer prilagajati potrebam na trgu, saj bodo le tako njihovi diplomanti pridobili ugled in postali zaželjeni med delodajalci.
4. Večina slovenskih študentov si v času študija, z namenom preživetja, »nabira izkušnje« preko priložnostnih del, največ v gostinstvu. Ko torej diplomirajo oz. magistrirajo, imajo nekaj kompetenc (npr. samostojnost, odgovornost pri delu, tuji jeziki ipd.), ki pa jih pri iskanju zaposlitve ne morejo vključiti v CV; diplomant, ki med študijem ni imel možnosti pridobiti izkušenj v banki in je delal v hotelski restavraciji, bo težje konkuriral na trgu dela. Kako vi gledate na to?
Res je. Vendar pa ne smemo pozabiti, da obstajajo še drugi dejavniki, ki so delodajalcem pomembni pri zaposlovanju. Študentje se tako lahko na to, da bodo na trgu dela čim bolj konkurenčni pripravijo tudi tako, da se že v času študija osredotočijo na področja dela, ki jih veselijo in da poleg rednega študija izkoristijo še dodatne možnosti in priložnosti, ki jim jih nudi fakulteta ter se vključujejo v dejavnosti, ki povezujejo akademski svet z gospodarstvom.
Na tem mestu je zelo pomembno, da se zavedamo, da delodajalci pri zaposlovanju kot pomemben dejavnik izbire upoštevajo tudi šolo, ki jo je končal kandidat za zaposlitev. Tako kot se namreč kupci velikokrat odločijo za izdelek ne le zaradi njegove funkcionalne lastnosti, ampak tudi zaradi blagovne znamke, s katero izrazijo svoj življenjski slog, ugled, vrednote in drugo, ima močna blagovna znamka šole številne prednosti tako za študente oziroma diplomante, kot tudi za delodajalce.
Naj izpostavim še mednarodne akreditacije, ki jih lahko pridobijo šole in predstavljajo pečat kakovosti. Šole, ki pridobijo mednarodno akreditacijo, namreč sporočajo delodajalcem o kakovosti izobraževalnih vsebin ter načinov poučevanja. S študentskega vidika je zelo pomembno biti del šole, ki zagotavlja visoko kakovostno izobraževalno izkušnjo in je visoko priznana na trgu zaposlovanja po diplomi. Za bodoče delodajalce pa je akreditacija lahko merilo izbire, saj je v pomoč podjetju pri prepoznavanju visoko kakovostnih šol, iz katerih nato zaposlujejo najboljše talente.
Zato širjenje informacij in povečanje zavedanja tako o kompetencah, ki jih pridobijo diplomanti kot tudi o pomenu mednarodnih akreditacij, krepi blagovno znamko šole pri delodajalcih in zato za diplomante predstavlja konkurenčno prednost na trgu dela.
5. Kako ste se vi soočili s pridobljeno izobrazbo in vstopom na trg dela. Kakšna je bila vaša izkušnja?
Moja izkušnja je podobna kot v opisu prejšnjega vprašanja. Sama sem namreč v času študija opravljala predvsem priložnostna, občasna dela preko študentskega servisa, kot npr. promocije in degustacije različnih izdelkov ipd. Predvsem me je zanimalo področje HRM, ravnanje z ljudmi pri delu, vendar pa sem, ko sem diplomirala na Ekonomski fakulteti in vstopila na trg dela, ter pričela z iskanjem prve zaposlitve ugotovila, da pravzaprav imam izobrazbo in končano šolo, ki jo delodajalci cenijo, vendar pa nimam takšnih delovnih izkušenj, kot so jih od mene želeli in pričakovali potencialni delodajalci. Ker sem si tudi jaz, tako kot verjetno večina diplomantov, želela čim prej dobiti prvo zaposlitev, sem jo, tudi zaradi izkušenj iz časa študija, dobila v prodajnem oddelku. Name so torej delovne izkušnje iz časa študija nehote, vendar močno vplivale. Čeprav v tistem trenutku to ni bilo moje želeno področje dela, sem kasneje ugotovila, da me zelo veseli in tako tudi danes opravljam delo, ki je povezano s prodajo ter nenehnim stikom z ljudmi.
Kako slovenski delodajalci ocenjujejo kakovost Ekonomske fakultete v primerjavi z drugimi šolami, ki izobražujejo za naziv diplomirani ekonomist….
Slovenski delodajalci imajo razmeroma pozitivno mnenje glede tega, kako so šole pripravile svoje diplomante za delo, saj jih 46 % meni, da dobro, 22 % pa, da so jih pripravile slabo. Nekaj več kot polovici delodajalcev (56 %) je šola, v kateri se je kandidat šolal, pomemben dejavnik pri izbiri novega zaposlenega. Najboljša šola pri nas je Ekonomska fakulteta, saj je tako ocenilo kar 83 % delodajalcev. Prav tako so najbolje ocenili kakovost izobrazbe njenih diplomantov, kar 90 % jih namreč ocenjuje kot dobre ali zelo dobre. Ekonomski fakulteti sledi Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru (12 % delodajalcev jo ocenjuje kot najkakovostnejšo), nato pa še Gea College in Fakulteta za Management Univerze na Primorskem. Delodajalci so najniže ocenili kakovost diplomantov ERUDIA in FPV Katoliškega inštituta.
Kot sem že omenila, so skoraj vsem (97 %) delodajalcem delovne izkušnje v času študija zelo pomemben dejavnik pri zaposlovanju diplomiranih ekonomistov. Prav tako so 88 % delodajalcem pomembne kompetence, ki jih je kandidat za zaposlitev pridobil v času študija. Glede na omenjane kriterije priložnosti pridobivanja izkušenj in posredovanja znanja, je Ekonomska fakulteta vodilna, saj so jo delodajalci, ki so jim ti kriteriji pri izbiri novih zaposlenih pomembni, izbrali kot najboljšo šolo.
Tudi na področju mednarodnih akreditacij je vodilna Ekonomska fakulteta, čeprav na tem področju obstaja še veliko priložnosti za krepitev blagovne znamke v očeh delodajalcev in povečevanje konkurenčnosti diplomantov. 78 % delodajalcev namreč ne pozna nobenih mednarodnih akreditacij v poslovnem izobraževanju, petina pa pozna akreditacijo EQUIS, ki jo je pridobila Ekonomska fakulteta. Le desetina jih ve, kateri šoli sta tisti, ki sta pri nas prejeli akreditacije in katere. Pri 94 % delodajalcev to, da je kandidat za zaposlitev zaključil šolanje na šoli, ki je uspela pridobiti eno ali več mednarodnih akreditacij, nima skoraj nikakršnega vpliva pri zaposlovanju.
Če povzamem izsledke raziskave, se je najbolje odrezala Ekonomska fakulteta. Šola je najuglednejša in njeni diplomanti najkakovostnejši na trgu dela.
Sabina Alijeski, EFnews
