Sonja Šmuc: »Slovenija je lahko vzorčna država v pozitivnem smislu«
17.03.2015EfNews_intervju

V Združenje Manager (ZM), ki je v maju 2014 praznovalo 25. obletnico, je včlanjenih okoli 1.200 predstavnikov najvišjega izvršnega in srednjega vodstva slovenskih podjetij in drugih organizacij. Poslanstvo ZM temelji na odgovornem voditeljstvu in strokovnem managementu, ki z roko v roki vodita do napredka. Sonja Šmuc je v mandatnem obdobju 2012–2015 izvršna direktorica, strokovno službo ZM pa vodi že od leta 2005. Poleg tega je članica Strokovnega sveta Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije in več komisij, med drugim tudi Sveta Gazel in Advisory Committee on Equal Opportunities for Men and Women pri Evropski komisiji. Z nami je spregovorila o svoji vsestranski aktivnosti in prizadevanju za splošni dobrobit na mnogih področjih.
V letu 2011 ste z Zavezo za uspešno prihodnost Slovenije 15/2020 ambiciozno sprejeli družbeni dogovor o preboju Slovenije med prvih 15 najrazvitejših držav EU do leta 2020. To je pomenilo dvig BDP na prebivalca s 17.600 € na 25.000 € in hitrejšo gospodarsko rast, kot jo dosega evropsko povprečje, danes pa so razlike v številkah še večje. Kakšne smernice boste ubrali, da boste pripomogli k ustvarjanju visokokakovostnega življenja v domovini?
»Pred štirimi leti smo verjeli, da je Slovenija lahko vzorčna država v pozitivnem smislu. Še vedno to verjamemo, čeprav je bilo ravno v tem času največ razočaranj. Ko politika nima vizije, je težko napredovati, zlahka pa se pada. Z Zavezo smo gospodarstveniki ponudili politiki in državljanom idejo novega velikega cilja, to je uspešnega gospodarstva, ki s seboj prinaša dobrobit za širok krog državljanov.
Zadali smo si, da želimo konkretno prispevati k premikom na štirih področjih, in ta so: znanje in ambicioznost, inovativnost in učinkovitost, tuje neposredne naložbe in internacionalizacija ter konkurenčno okolje. Za vsako področje smo ustanovili delovno skupino, v katero se vključujejo člani, pri uresničevanju programa pa se povezujemo tudi z drugimi organizacijami.
Poleti 2013 smo sodelovali pri pobudi gospodarskih organizacij, ko je nastal dokument Kisik za gospodarstvo, v letošnjem letu pa se nas je šest organizacij povezalo v iniciativo za pripravo Bele knjige za konkurenčnost Slovenije. V okviru te iniciative vsaka organizacija prevzema nalogo prispevati k napredku na posameznem področju, ZM konkretno prevzema področje trga dela in davčne obremenitve plač.«
Eden od glavnih razlogov za krizo je bil neučinkovit državni management najvišjih nivojev. Kako se boste zoperstavili uveljavljanju osebnih interesov v managerskem okolju?
»Napredek in razvoj jemljemo resno, četudi ni vedno enostavno. Ko smo pred leti zaznali, da se je v družbi razpredlo pomanjkanje integritete in etike pri poslovanju, smo zagnali častno razsodišče in začeli z odpravljanjem neetičnih praks v managementu. Naša beseda je postala verodostojna, v Združenje so se vključili novi člani, ki delijo usmeritev »dobri rezultati na pravi način«.
Warren Buffet pravi, da pri izbiri vodilnih ljudi upošteva tri merila: integriteto (kdo), inteligenco (kaj) in energijo (kako). »Najpomembnejša je integriteta. Če je ni, bosta ostali dve podjetje uničili.« Sposobnost vedeti, kako delati prave stvari prav, in ločiti med obema, je neprecenljiva.
Če je problem v integriteti teh, ki so sedaj v managementu, potem je rešitev v tem, da jih zamenjamo in tja postavimo druge. Ni pa vsak, ki je pretirano zadolžil podjetje, oseba brez integritete.
Ob vašem vprašanju se dotikamo tudi vprašanja motivacije. Zaslužki vodilnih managerjev gospodarskih družb v Sloveniji so po naših raziskavah manj povezani s poslovno uspešnostjo družbe, kot je to priporočljivo in velja za mednarodno poslovno okolje. Ta povezava pa je ključna tako za krepitev notranje motivacije managerjev za doseganje poslovnih ciljev kot tudi za zunanjo zaznavo drugih deležnikov o pošteni in zaslužni višini plačila vodilnih.«
Ali nam slovenska zakonodaja omogoča, da smo v evropskem oz. svetovnem merilu konkurenčni? Je sodelovanje s politiko pri sooblikovanju ustreznega gospodarskega okolja takšno, kot si ga želite?
»Ne še. Potrebujemo manjše obremenitve plač, zlasti najboljšega kadra, ker brez zagnanosti najboljših zaposlenih in okrepljenega srednjega razreda ne bo premika v družbi. Potrebujemo tudi internacionalizacijo in neposredne tuje naložbe. Izvozna podjetja, ki opravljajo strateško pomembne dejavnosti za Slovenijo, potrebujejo podporo države kot celote za dolgotrajno stabilno rast. Obenem z vidika množice malih in srednje velikih podjetij obstaja potreba po izvoznih modelih, skladnih z velikostjo države in s strukturo njenega gospodarstva, ter po finančnih instrumentih za razvoj tega segmenta gospodarstva.
Poleg tega se zavzemamo za privatizacijo gospodarstva povsod, kjer je to smiselno. Država naj odproda deleže v podjetjih, ki niso strateškega pomena, tistim, ki jih bodo znali bolje upravljati. Svet je danes izjemno povezan in odprt za medsebojno sodelovanje. Slovenija pri tem ne more biti izjema. Živahno je namreč tisto gospodarstvo, v katerem se prepletajo različne oblike lastništva.«
S Sekcijo managerk se zavzemate za uveljavitev pomena ženskega managementa. Je slovensko poslovno okolje spodbudno za ženske na vodilnih položajih?
»Kar 76 % delniških družb in 60 % družb z omejeno odgovornostjo v zasebnem sektorju v Sloveniji še nikoli ni imelo ženske na najvišjem mestu odločanja. Opazni so tudi visoki deleži odgovorov podjetij iz zasebnega sektorja, da za managerska mesta med ženskami ni dovolj izkušenih in primernih kandidatk, da imajo pri kadrovanju glavno besedo moški, ki podpirajo večinoma moške, in da so pravila za izbor praviloma bolj prilagojena prevladujočemu spolu. Lanske študije kažejo, da družbe, ki jih vodijo moški in ženske, dosegajo tudi do 41 % višje dobičke kot enospolna vodstva. To nedvomno pomeni, da pomemben del naših talentov ostaja neizkoriščen.«
Bi z našimi bralci delili dober nasvet za karierno pot?
»Uspešna kariera prinaša veliko zadovoljstva, pogosto daje ljudem tudi občutek smisla, ki ga iščemo – da prispevamo k širšemu razvoju. Ima pa to svojo ceno. Eden od mojih najljubših filmov, Lorenzovo olje, čudovito upodobi, kaj vse smo sposobni razumeti in narediti, če smo za to motivirani. Bodite iskreni do sebe, najdite, kaj vas motivira, potem pa zavihajte rokave in se lotite težaškega dela. Velika verjetnost je, da boste v znoju in solzah pravzaprav uživali.«
Medeja Kenda, EFnews
Related news
- Laura Ličer: Iz perspektive bub21.02.2019
- Intervju z umetnico Tajdo Lekše11.09.2018
- Drugi teden Ljubljanske doktorske poletne šole: raznolikost in s…17.08.2018
- Intervju: Luka Šinkovec 16.08.2018
- Intervju – Kaj Jež, študentski predstavnik EF na American Slove…04.07.2017
