Aleksander Brezlan
V mesecu decembru 2015 se v Galeriji Ekonomske fakultete predstavlja akademski slikar in oblikovalec Aleksander Brezlan.
»Očaranost nad pripovedjo, ki se dogaja v svetu okrog nas in vizualizacija tega sveta je bistvena za ustvarjalnost Aleksandra Brezlana. S svojo energično potezo avtor omogoči tudi gledalcu, da ga ta dela vsrkajo vase in potegnejo za seboj v vrtince iskanja in odkrivanja novih in novih čarov bivajočega.«
dr. Tanja Mastnak, umetnostna zgodovinarka, 2010
»Mladi umetnik je izrazno učinkovit, življenje doživlja kot preplet svetlobe in teme, razcveta in razkroja, kot sintezo nasprotij, močno, dramatično, ekspresivno. Zato se te njegovo ustvarjanje močno dotakne.«
Milena Režun, umetnostna zgodovinarka, 2011
»Vizualizacije sveta okrog sebe se loteva strastno in predano, kot konutinuum, tako rekoč brez odmora. Vizualno ustvarjanje je del Brezlanovega delovnega procesa, vendar se v odmiku od vsakdanje delovne rutine ne ustavi, temveč nadaljuje in nadgrajuje v raziskovanju in odkrivanju novega.«
dr. Tanja Mastnak, umetnostna zgodovinarka, Širina poti in tesnoba omare, 2014
»Osebnostni značaj in razsežnosti avtorja je preprosteje razbrati v njegovih slikah. Razstava je vselej priložnost avtorefleksije do lastne senzibilnosti, odmerjanja osebnih ideologij in kompetentnosti umetniške komunikacije z javnostmi.«
Blaž de Gleria / Ljubljana, Podsotensko, Jagodna
INTERVJU S SLIKO, 2011
»Aleksander Brezlan je mlad avtor, ki s posebno zagnanostjo in raziskovalno strastjo išče izzive v vizualnem. Od oblikovanja in ilustracije se je preusmeril v polje slikarstva, ki se bistveno razlikuje od tistih likovnih smeri, ki jim daje oporo izjava, ideja, skratka tekstualno. Slikarstvo je spopad s praznino belega platna, ki ne ponuja nobenega drugega izhodišča kot pot k samemu sebi, tako z izborom motiva, kot z načinom upodobitve. Seveda je mogoče slikanje, kot katerokoli drugo stvar tudi zbanalizirati in rutinirati, prav v delu Aleksandra Brezlana pa lahko vidimo, kako vznesen, zaresen in zavzet je lahko spopad z belino prazne površine. Prav njegovo izhodišče in mojstrstvo v narativnem izražanju mu omogoča drugačno, odgovornejše razumevanje stabilnosti, nepremičnosti in praznine platna. Njegova zgodnejša dela so preprostejši prenos iz živahnih beležnic in drugega vizualnega materiala, ki odraža tok zavesti. V najnovejših delih pa je čutiti avtorjevo prizadevanje okameniti podobo.«
dr. Tanja Mastnak, umetnostna zgodovinarka
OKAMENITI PODOBO, 2011
»Methamorphosis in passage
… Kako promisao lako blijedi, svoje zapise sa putovanja, deponuje diferentnim načinima, konačno grupiše u putopisne sveske, svojevrsne asamblaže frotaža, kolaža, fotomontaža, proznih tekstova, kao ekspresivnih iskaza pri putovanjima, te sintetizovanih osobenih predmeta kao asocijativnih pojmova.Video instalacijom putopisnih svesaka, kao topoloških formata, sa tehnološki diferentno urađenim minijaturama, aluzijama na geografsku kartu, saznaje se o viđenim predjelima, segmentima svijeta koji su postali konstrukcione šifre umjetničkog kopna.«
Ljiljana Zekovič, predsjednica 47. hercegnovskog salona, Montenegro, 2014
»Ali je to mogoče odraz dvojnosti, ki jo nosimo vsak dan s seboj, ko se soočamo s fizikalno resničnostjo sveta, vanj smo vpleteni od rojstva do smrti, obenem pa nam to dejstvo omogoča, da lahko sanjamo, mislimo, ustvarjamo in se tega tudi zavedamo? Ali pa je morda naša duša tolmun, kjer valovijo misli, utrinki in sanje? Tolmun, v katerem se zrcali ves svet?«
Milan Erič, red. prof., ALUO Ljubljana
Volksbank Annual Report 2006
»Medtem ko s pogledom hodimo po poteh, straneh Aleksandrovega doživljanja sveta, se srečujemo s časom in življenjem, ki sta odmaknjena od praktičnosti, zahtev in potreb vsakdana. Posvetimo se lahko zamišljanju o življenju onkraj nujnosti proizvajanja s ciljem po materialnem preživetju.«
Neža Mrevlje, PlanetSiol, 2014
»Fragmentiranost in razpršenost nazavednega, intimnega, čutno-vizualnega spreminja v geste racionalizirane esteticizirane forme, ki so odraz avtorjevega vitalizma, radovednosti, iskanja, preizpraševanja, spreminjanja in igranja.«
Anton Starc, prof. umet. zgod., 2011
»… Prepušča se sugestivni igri, v kateri v enoten likovni organizem povezuje slikarstvo, kolaž in risbo. Ritmizirana linija risbe razpira vizualno optično razkošje podob kot idejnost, ki ne zastavlja hermetičnosti posredovanega, ampak po lastni vsebnosti odpira široko vsebinsko sfero, saj le-ta izzveneva tudi zunaj nje v brezmejnost imaginarnega prostora.
… Potek nastajanja in razraščanja likovnih oblik je preprost in avtorja v slikarskem smislu pelje do skoraj neomejenega števila novih variacij. Rezultat je energetsko nabito umetniško delo, ki je odraz vznesenega stanja zavesti v žaru ustvarjalnega procesa.«
Aljaž Pogačnik, Kustos za kulturno zgodovino
Gornjesavski muzej Jesenice, 2015
Razstavo si lahko ogledate decembra 2015 v prostorih Galerije Ekonomske fakultete.
Image gallery:
