Dolgoročni učinki sektaških konfliktov: dokazi iz Libanona
Avtorja objave:
- Thomas J Emery, University of Western Australia, Business School
- Rok Spruk, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kakšno raziskovalno vprašanje sta si zastavila?
Ali socialni konflikti, ki temeljijo na etnični identiteti, spodkopavajo temelje gospodarske rasti in dolgoročnega razvoja?
Katere so ključne ugotovitve raziskave?
V članku proučujemo učinek sektaških konfliktov v prisotnosti šibkih institucij na dolgoročno gospodarsko rast. V ta namen proučimo vpliv etnično-sektaškega konflikta leta 1956 med maronitsko in sunitsko skupnostjo v Libanonu, ki je privedel do kratke državljanske vojne in vojaškega posredovanja ZDA pod Eisenhowerjovo doktrino ter kasneje do destabilizacije s strani Sirije, Hezbolaha in palestinskega osvobodilnega gibanja (PLO). Z uporabo sintetične kontrolne metode in kontrolnega vzorca 50 držav brez civilnih uporov v obdobju med leti 1943 in 2015, izmerimo dolgoročni učinek kratkotrajne državljanske vojne leta 1956 in identificiramo daljnosežen in statistično značilen negativni strukturni prelom v trajektoriji gospodarske rasti na račun sektaškega konflikta. Rezultati nam pokažejo velike in vsesplošne negativne učinke sektaške in destabilizacijske politične ekonomije na dolgoročno gospodarsko rast. Konkretneje ocene modela pokažejo, da je dohodek na prebivalca v Libanonu do danes v povprečju za 57 % nižji od dohodka njegove sintetične kontrolne skupine pred letom 1956 brez sektaških konfliktov, pri čemer učinka ne poganjajo že obstoječi ali kasnejši trendi in šoki. Negativni dolgoročni učinek sektaškega konflikta na rast je odporen na niz prostorskih in časovnih placebo preverjanj, izbiro vzorcev in ni občutljiv na sestavo kontrolnih skupin.
Kaj vaju je v procesu raziskovanja presenetilo?
Pred sektaških spopadom in državljansko vojno leta 1956 je Libanon užival zavidljivo raven ekonomske in socialne razvitosti ter bil poznan pod psevdonimom bližnjevzhodna Švica. V kolikor ne bi prišlo do sektaških konfliktov, bi se Libanon zelo verjetno izognil kasnejši državljanski vojni med leti 1975 in 1990 in bi danes užival podoben dohodek na prebivalca ter raven ekonomske in socialne razvitosti kot Nemčija.
Katerim ciljnim javnostim ugotovitve lahko koristijo?
Raziskovalna skupnost, mednarodna diplomacija, snovalci ekonomskih in razvojnih politik, mirovni pogajalci, srednji in višji uradniki v mednarodnih organizacijah (IMF, Svetovna Banka, OECD, Evropska Komisija, Združeni Narodi), snovalci institucij na post-konfliktnih območjih, snovalci politik migracij in mednarodne zaščite beguncev.
Kakšen pomen bodo imeli rezultati raziskav v 5 ali 10 letih?
Članek ponuja empiričen okvir za identifikacijo strukturnih prelomov v dolgoročnih časovnih serijah gospodarske rasti in razvoja ter proučevanje dolgoročnih učinkov oboroženih konfliktov. Ponuja jasen in konsistenten okvir za ocenjevanje učinkov posledic oboroženih spopadov in etnično-sektaških konfliktov med dominantnimi skupina. Snovalcem politik, mednarodni diplomaciji ter raziskovalcem bo članek služil kot izhodiščni okvir za proučevanja vplivov vojn ter konfliktov v Ukrajini, Siriji, Iraku, Afganistanu, Libiji, Sudanu, Jemnu, Vzhodnem Timorju, Palestini, Etiopiji in na mnogih drugih kriznih žariščih.
Ključne besede:
- državljanska vojna
- sektaški konflikti
- politična ekonomija
- gospodarska rast in razvoj
- Libanon
Rangiranje:
JCR (2021): Q1 / AJG: 3 / EF: A
Cilji trajnostnega razvoja (SDGs), ki jih članek nagovarja:
- SDG 1 – odprava revščine
- SDG 5 – enakost spolov
- SDG 8 – dostojno delo in gospodarska rast
- SDG 10 – zmanjšanje neenakosti
- SDG 16 – mir, pravičnost in močne institucije
Prispevek je objavljen v:
Socio-Economic Review (Oxford University Press)
Naslov prispevka v angleščini:
Long-term effects of sectarian politics: evidence from Lebanon
