EF » EFnet » EFnews » Znanstveno-raziskovalni seminar: Kako potrošniki izkoriščajo blagovne znamke za ”bahanje” na družbenih omrežjih

Znanstveno-raziskovalni seminar: Kako potrošniki izkoriščajo blagovne znamke za ”bahanje” na družbenih omrežjih

29.01.2019

V ponedeljek, 22. januarja 2019, je Ekonomska fakulteta gostila prof. dr. Peetra W. J. Verlegha z univerze Vrije Universiteit v Amsterdamu. V okviru seminarja je predstavil članek na temo »How consumers use brands to show off on (visual) social media«. V današnjem času družbena omrežja postajajo vse bolj vizualna. Potrošniki so zato začeli uporabljati predvsem prepoznavnost blagovnih znamk na različnih platformah, ki jim omogočajo, da tam pustijo ugoden vtis o sebi ali prikaz idealne slike življenja, h kateremu stremijo. Pretekle raziskave kažejo, da se lahko učinki te samopredstavitve prepoznajo kot »bahanje« oziroma »hvalisanje«, kar lahko posledično vodi v neodobravanje s strani družbe.

Profesor, ki ima na omenjenem področju veliko izkušenj, nam je med seminarjem zaupal kar nekaj zanimivih dejstev o tej temi. Na primer, če dobimo informacijo od nekoga, ki nam je podoben, smo nagnjeni k temu, da to informacijo dobro sprejmemo. Obratno pa se zgodi v primeru, ko informacijo prejmemo od nekoga, ki ima drugačno razmišljanje kot mi. V tem primeru informacijo sicer dobimo, ampak jo uporabimo na drug način. Nadalje potrošniki širijo pozitivno besedo o znamkah, ki so skladne z njihovim dejanskim ali idealnim življenjem. Zanimiva je tudi opazka glede luksuznih statusnih znamk, za katere v večini primerov velja, da večji kot je logotip neke blagovne znamke, nižja je njena cena.

Skozi seminar je profesor predstavil študije, eksperimente in rezultate na tem področju. Če primerjamo znamke z visokim statusom (Luis Vuitton, Harley Davidson) z blagovnimi znamkami nižjega statusa (H&M, Hyundai), je mogoče opaziti, da se glede objav na Instagramu pojavi večja verjetnost, da sledilci objave ocenijo kot ”bahanje”, če gre za uporabo blagovnih znamk višjega statusa. Torej, če na družbenih omrežjih uporabljamo znamke z visokim statusom v namene samopredstavitve, je velika verjetnost, da bo naše obnašanje identificirano kot ”hvalisanje”. Nasprotno pa nas ob uporabi blagovnih znamk nižjega statusa ljudje drugače zaznavajo in identificirajo.

Prof. dr. Peeter W. J. Verlegh je zaključil, da je »potrebnih več raziskav glede vizualnih medijev, natančneje pa je treba opredeliti tudi koncepte, povezane s to vsebino. Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, se nanaša na to, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji so objavljena sporočila blagovnih znamk na družbenih omrežjih identificirana kot hvalisanje in kako ta vplivajo na ustvarjanje vtisov na spletu«.

Anja Puc, EFnews


Related news

Publish your comment: