EF » EFnet » EFnews » COVID-19: »V prvi bojni liniji je naš zdravstveni sistem«

COVID-19: »V prvi bojni liniji je naš zdravstveni sistem«

23.04.2020

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je zadnji webinar pred prazniki v torek, 21. 4. 2020, namenila temi, povezani z zdravstvenim sistemom, ki jo je prvi sveženj vladnih ukrepov v veliki meri spregledal, a pravzaprav igra ključno vlogo pri obvladovanju pandemije. Slednja nam, kot je bilo poudarjeno skozi webinar, že danes razkriva slabosti zdravstvenega sistema pri nas, še jasnejša slika o tem pa bo zagotovo vidnejša v prihodnjih nekaj mesecih. V diskusiji o nevarnostih in priložnostih za slovenski zdravstveni sistem so zato spregovorili prof. dr. Petra Došenović Bonča (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), Marjan Sušelj (generalni direktor ZZZS), doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. (direktor Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik) ter Marija Lucija Antolič, dr. med. (specializantka medicine dela, prometa in športa, platforma NYD – brezplačen posvet z zdravnikom na daljavo).

Osrednja vprašanja znotraj webinarja so naslavljala prednosti in slabosti zdravstvenega sistema, izdatke, povezane z obvladovanjem pandemije, načrtovanje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji, digitalizacijo slovenskega zdravstva ter kadrovske in materialne zmogljivosti javne zdravstvene mreže. Vsa ta področja so pomemben del zdravstvenega sistema, predvsem v smislu tega, da smo jih do sedaj kot srednjeročne in dolgoročne posledice na zdravje v veliki meri zanemarjali, je poudarila prof. dr. Petra Došenović Bonča. Marjan Sušelj je nadaljeval s pojasnilom, da »prihajamo v neko drugo obdobje, kot smo ga bili doslej vajeni. Ta kriza bo prinesla zahteve po bistveni prilagoditvi zdravstvenega sistema«. Po njegovem mnenju bi zdravstveni sistem moral slediti t. i. Marshallovemu planu za zdravstvo, znotraj katerega bi se izvedle investicije v opremo, kapacitete, kadre in infrastrukturo. Predvideva se namreč, da bo približno 200 milijonov evrov manj virov v letošnjem letu na račun prispevkov, ki pa so ključni viri pri financiranju zdravstvenega varstva.

Dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. je izrazil, da ljudje še vedno »živimo v pričakovanju, da se bo pandemija kmalu končala. A vendar lahko pričakujemo še vsaj en val ali dva, kar pomeni, da virus ne bo izginil iz pretoka. Lahko pričakujemo, da bomo po prvem valu preko poletja imeli malo zatišja, oktobra oz. novembra pa lahko pričakujemo nov močan val«. Dotaknil se je tudi tega, da je slovensko zdravstvo na spodnji meji že z vidika zastarele infrastrukture, ki močno otežuje način dela, ki ga narekuje pandemija. Še slabša slika pa je po njegovem mnenju vidna v domovih za ostarele. Marija Lucija Antolič, dr. med. je v nadaljevanju nekaj besed namenila digitalizaciji znotraj zdravstvenega področja ter projektu bolnišnica na domu. Opozorila pa je tudi na povečanje alkoholizma in samomorilnosti, kar je na žalost le še ena od mnogih negativnih posledic pandemije.

Vplivi pandemije, ki se že danes kažejo v zdravstvenem sistemu, bodo zagotovo zamajali temelje slovenskega zdravstva; ti pa so na določenih področjih že sedaj nestabilni. Ali so bili interventni ukrepi res primerni, bo, kot je poudarila prof. dr. Petra Došenović Bonča, že v prihodnjih nekaj mesecih pokazal čas. Nedvomno pa lahko znotraj slovenskega zdravstva pričakujemo korenite spremembe.

Na spletni strani fakultete je možen ogled celotne diskusije.

Anja Puc, EFnews


Related news

Publish your comment: