EF » EFnet » EFnews » So ukrepi države ob epidemiji koronavirusa (ne)primerni?

So ukrepi države ob epidemiji koronavirusa (ne)primerni?

14.04.2020

V četrtek, 9. 4. 2020, je EF povezuje gostila spletni seminar z naslovom »Bo kriza pokosila zasebnost in demokracijo?«. Ta je naslovil ukrepe vlade zaradi koronavirusa, ki spreminjajo človeški vsakdan, kot smo ga vajeni. Gre za vprašanje kršenja temeljnih človekovih pravic ob predlogih uredb, ki jih pripravlja vlada, in tudi tistih, ki je že sprejela.

Specialist kazenskega prava dr. Blaž Kovačič Mlinar je temo odprl z mnenjem, da je družba na veliki preizkušnji, pri kateri je izjemno pomembno, da ohranimo človekove pravice: »Oblast, vlada v določenih državah skuša izredne razmere uporabiti za širjenje svojih pooblastil na račun spoštovanja človekovih pravic. Pravzaprav, po moje, so človekove pravice na največji preizkušnji od druge svetovne vojne.« Izgleda namreč, da smo se (pre)hitro pripravljeni odpovedati svojim pravicam z izgovorom ohranjanja varnosti. Največji izziv, s katerim se soočamo, je ne glede na nujnost in upravičenost ukrepov ohranjati kritičnosti do nosilcev oblasti.

In tako so najprej razpravljali  o resnični problematiki. Člena 103 in 104 v predlogu uredbe sta izjemno problematična, je nadaljevala nekdanja varuhinja človekovih pravic dr. Nataša Pirc Musar. 104. člen je  sicer odstranjen zaradi pritiskov javnosti in stroke, vendar meni, da se bo v neki obliki vrnil. Izrazila je zaskrbljenost glede ukrepov, ki se dotikajo človekovih pravic, saj jim manjkata transparentnost in sorazmernost. Izpostavila je, da je pri izrednih ukrepih treba iskati rešitve, ki bi najmanj omejile človekove pravice in prišle do učinkovitih rezultatov.

»Strašljivo, in poudarjam to besedo, strašljivo pa se mi zdi, da se pristojnosti iz služb, ki so sicer zadolžene za nadzor nad izvajanjem ukrepov,  seli v represivne organe. Sama tukaj nisem našla konkretnih razlogov, zakaj bi morala policija nadzirati karanteno, če imamo seveda zdravstveno inšpekcijo, ki že po zakonu o nalezljivih boleznih to pristojnost ima,« je odločno povedala dr. Pirc Musarjeva in navedla še dejstvo, da imamo 91 zdravstvenih inšpektorjev, ki naj bi zmogli kontrolirati 300 ljudi, ki so trenutno v karanteni in samoizolaciji. Upravičeno se sprašuje, zakaj tako strogi ukrepi in koliko ljudi je dejansko kršilo dosedanje ukrepe, da se načrtujejo tako drastični ukrepi.

Je strinjanje dr. Kovačiča Mlinarja, da je bistvena pomanjkljivost opredelitev pogojev za uveljavitev ukrepov ter posledično obrazložitev nujnosti za takšne ukrepe dovolj dober razlog za dvom o smiselnosti ukrepov vlade? V krizi se lahko poseže v človekove pravice vedno le v najmanjši možni meri. V Sloveniji trenutno niso razglašene izredne razmere, ki bi dovoljevala poseg v jedro človekovih pravic, je nadaljeval, potemtakem je konvencija o človekovih pravicah še vedno v celoti v veljavi. Ne le na slovenski, temveč tudi na evropski ravni. Vstop policije v stanovanje, brez sodne odredbe, prepoved gibanja in prehoda med občinami so vendarle najstrožji ukrepi, ki grobo posegajo v temeljne človekove pravice. Cilj pa je zajezitev širitve virusa in ne kontrola nad državljani, je še dodal.

Specialist s področja zbiranja podatkov in analize red. prof. dr. Marko Pahor je izpostavil problem zbiranja podatkov. Za primer je uporabil Google, ki sicer »ve«, kje smo, vendar mu moramo to dovoliti, tako kot ostalim aplikacijam, ki jih uporabljamo na pametnih mobilnih telefonih. Res pa je tudi, da vsak posamezni operater »ve«, kje telefon je. Na podlagi oddajnikov izračuna našo lokacijo približno 50 metrov natančno, s sateliti pa celo do pol metra natančno. Predlog, da operaterji posredujejo podatke o lokaciji prebivalcev, je po njegovem sporen, sploh brez jasne opredelitve, kaj točno in zakaj. Na vprašanje o možnosti zlorabe podatkov, do katere lahko pride ob uporabi aplikacije, ki je v pripravi, je odgovoril: »Kdor podatke zbira, jih lahko zlorabi.«  Dr. Pahor je kritično debato zaključil z izjavo: »Razumevanje je tudi zelo dobro zdravilo proti strahu. Bolj ko razumemo stvari, več ko vemo, manj nas je strah. Manj ko nas je strah, manj potrebujemo to, da nekdo drug skrbi za nas.«

Strokovni webinar, kjer so gostje pod drobnogled vzeli pereče tematike, je na voljo na ogled na YouTube kanalu Ekonomske fakultete.

Danica Tajčman, EFnews

 

 


Related news

Publish your comment: