Alenka Žumbar Klopčič: »Vodim majhno podjetje velikih projektov«
Alenka Žumbar Klopčič, direktorica in urednica Energetike.NET, je zagotovo dober primer poslovne ženske, ki svojo podjetniško žilico uspešno usklajuje z življenjskimi načeli in tako ustvarja dodano vrednost z velikim ozirom na družbo, ter okolje. Ženska, ki ve, kaj hoče in kateri pot do cilja ni nikoli predolga.
Energetika.NET je medijsko-založniška hiša, ki poleg spletnega portala Energetika.NET in istoimenske revije, pod svojo streho združuje tudi založniški program in revijo Eko knjiga. S pomočjo različnih medijskih kanalov ponuja energetske, ekološke in trajnostne informacije za različne ciljne skupine, povrh tega pa organizira tudi pomembne poslovne energetske konference, brezplačne trajnostne dogodke ter energetska karierna srečanja za mlade.
1. Kaj je glavna dejavnost Energetike.NET?
Glavna dejavnost naše hiše je še vedno portal Energetika.NET, kateremu se posveča uredništvo šestih novinarjev in urednic ter več kot petnajstih dopisnikov, komentatorjev, lektorjev in prevajalk. Portal ima namreč poleg slovenske tudi angleško različico, kjer pripravljamo in objavljamo prispevke o energetiki jugovzhodne Evrope. Poleg tega ponuja tudi clipping, torej povezave na objave o energetiki v drugih domačih in tujih medijih, pregled domače in evropske zakonodaje s področja energetike ter ažurne napovednike energetskih poslovnih dogodkov.
Angleške vsebine regionalne Energetike.NET so na voljo tudi na spletni platformi Montel. To je platforma norveškega ponudnika borznih in novinarskih informacij za trgovce z energijo. Leta 2012 je Montel odkupil 35% delež lastništva Energetike.NET. Imamo tudi portal Energija doma, ki je prosto dostopen vsem obiskovalcem. Gre za prvo spletno skupnost za promocijo trajnostnega bivanja s poudarkom na obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije.
Omeniti je potrebno še založniški program in revijo Eko knjiga, ki je brezplačno na voljo po slovenskih knjižnicah in v Ljubljanskem BTC-ju. V sklopu tega programa je do sedaj nastalo več kot trideset knjižnih naslovov za otroke, pri čemer gre pretežno za ekološko in energetsko obarvane knjižice, ter več kot šest poslovnih energetskih knjig.
2. V svoje delovanje ste spretno vpletli tudi družbeno odgovorno noto. Kako ste s projektom Tashka posegli v problematiko naraščajoče brezposelnosti mladih v Sloveniji?
Projekt Tashka temelji na izdelavi unikatnih damskih torbic, ki vključujejo elemente domačih ustvarjalk. Gre za povsem dušno temo, ki se je razvila skozi sodelovanje s številnimi ustvarjalkami, do katerega pa je prišlo prav z delom za Energetiko.NET.
Torbice niso le unikatni, temveč tudi razvojno-obrtniški izdelki, saj je z njimi poskrbljeno za pravično trgovino. Poleg tega se od vsake prodane torbice 10 EUR steče v sklad programa Modri svet za mlade, v okviru katerega bomo letos usposobili več mladih, ki se bodo lahko preverili in pomerili v marketinških projektih, v novinarskem delu ter organizaciji dogodkov. To poslanstvo je že v teku; v hišo smo namreč že pritegnili mlado sodelavko. Prav tako bomo omogočili plačano trimesečno prakso dvema mladima novinarjema – zmagovalcema natečaja Energetika jutri, ki smo ga izvedli v sodelovanju z zavodom Nefiks. V sklopu iste teme je bil izveden tudi natečaj za najboljši video, kjer smo mlademu avtorju filma namenili 500 EUR nagrade. Snujemo še nekaj novih projektov. Naj omenim Podnebni festival, kjer bo spet sodelovalo več mladih, ki bodo za svoje delo seveda ustrezno plačani. Vse to financiramo s pomočjo Tashke. Idejo za omenjeno poslanstvo je v veliki meri prispevala moja desna roka na Energetiki.NET, vodja projektov in financ, Mateja Kegel Kozlevčar.
3. Projekt zajema tudi medgeneracijsko sodelovanje. Kako pripomorete k ohranjanju slovenske tradicije?
V Tashke so všite slamnate kitke, ki jih pletejo gospe iz Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki ga vodi gospa Vera Beguš. Gospe s svojo dejavnostjo že dolga leta predstavljajo izdelke iz časov naših prababic in babic. Nazadnje smo oblikovali torbice, t.i. čipkaste toaletke, kamor pa smo vključili tudi idrijske čipke, delo gospe Zdenke Rezelj in Vlaste Mezek. Zdi se mi pomembno, da ob izdelavi domačega izdelka poskrbimo, da je ta res avtohton in odraža svoj izvor, svoje poslanstvo in pomen ter seveda praktičnost. Tashkine ustvarjalke želimo z izdelkom pokazati, da se lahko potrošnik med poplavo ponudbe odloči za izdelek z dodano vrednostjo ter s tem postane odgovornejši potrošnik.
4. Mladim torej ponujate različne možnosti zaposlovanja in sodelovanja. Kakšen je njihov odziv?
Z odzivom na omenjen natečaj Energetika jutri smo zelo zadovoljni. Kljub temu, da je energetika kar težka tema za mlade družboslovce, so sodelujoči pokazali zelo dober pristop k pripravi člankov. Po večini so bili dobro seznanjeni s temo, prav tako pa so skozi novinarsko pero pustili pot svojemu razmišljanju. Da je bila odločitev za zmagovalca zelo težka, potrjuje dejstvo, da smo plačano prakso ponudili kar dvema zmagovalcema. Drugi dve zelo dobri kandidatki pa sta prejeli priznanje za sodelovanje, katerega lahko unovčita tudi pri prijavljanju na druga delovna mesta.
Dobršen odziv mladih pričakujemo tudi na novinarski poletni šoli Energetike.NET, ki bo v prvih dveh julijskih tednih potekala v naši hiši. V drugi polovici meseca pa bomo organizirali tudi poletno šolo Energetike.NET o marketingu in organizaciji dogodkov. Obe šoli bosta izvedeni v okviru projekta Modri svet. Glavni namen je, da mladim, ki so morda polni teoretičnega znanja, zagotovimo vpogled tudi v praktično delo in navsezadnje ponudimo možnost, da preverijo, ali so sploh pripravljeni na tisto delo, ki so si ga izbrali s študijem.
5. Tiskani mediji se že nekaj let srečujejo s finančno krizo in potencialnim zatonom. Kako medij v takem zahtevnem obdobju lahko preživi?
Dejstvo je, da tiskani mediji prehajajo na splet in zaklepajo svoje vsebine, kar pa uporabniki težko sprejmejo. Tukaj se pokaže bistvena razlika med nami in splošnimi mediji, ki so mogoče bolj stavili na oglase. Ne podajam zmagovalne formule, lahko pa povem, da smo na Energetiki.NET že z začetkom našega dela stavili na spletne vsebine. Bralce smo že po dveh letih delovanja, torej leta 2004, seznanili z zaklenjenimi vsebinami, ki so bile dostopne le naročnikom. Tako naše uredništvo še danes živi dobesedno od naročnin. Revija Energetika.NET, ki smo jo našemu portfelju ponudbe dodali šele pred slabimi tremi leti, pa je zasnovana na prihodkih od oglaševanja in je zato brezplačna dodana vrednost za spletne naročnike. V vsakem primeru pa morajo biti spletne vsebine kredibilne, kakovostne in ažurne – to je tudi osnovni slogan Energetike.NET
6. Podjetju ste se kot novinarka pridružili leta 2004, vajeti uredništva pa spretno držite v rokah že sedmo leto. Časi tako v poslovnem, kot tudi medijskem svetu zahtevajo vse več prilagodljivosti in odzivnosti. Kaj vam pri vodenju majhnega in uspešnega podjetja predstavlja največji izziv?
Motivacija vse večje ekipe ob hkratni skrbi za zmerno rast stroškov in zagotavljanju rasti prihodkov. Motivacija je stalno delo in najmočnejši izziv sodobnega podjetnika, sploh če želi rasti. Zastavljenemu cilju mora slediti cela ekipa in on jo mora tja peljati. Enotni cilji znotraj ekipe so zato ključni. Da nam gre dobro, potrjuje dejstvo, da našo ekipo danes sestavljajo znana novinarska imena, katerim energetika ni tuja, njihove ideje in pobude pa v veliki meri prispevajo k temu, da je rast prihodkov kljub krizi mogoča. Najpomembnejše je zavedanje, da ima prav vsak član ekipe vpliv na to, kako bo podjetje v prihodnosti funkcioniralo – sploh ker gre za majhno podjetje velikih projektov. Seveda morajo biti sodelavci za to tudi ustrezno in sprotno nagrajeni. Po mojem mnenju bi morali domači podjetniki v večji meri nagrajevati dobre sodelavce – le tako bi lahko dokončno postala naša družba res produktivna, zadovoljna in ne nazadnje sofisticirana v pravem pomenu besede.
7. Bi z našimi bralci delili svoje življenjsko vodilo ali dober nasvet za karierno pot?
Pridno delo in stalni presežki se po mojih izkušnjah vselej povrnejo. Naj bo mladim končni cilj, da ohranijo delovno mesto na račun dobrega dela, kar bo nadalje omogočalo tudi vzpon po karierni lestvici.
Medeja Kenda, EFnews
Foto: Špela Bandelj, EFnews
Image gallery:
