Profesor Ferkan Kaplanseren: “Poletna šola EF nudi študentom čudovito priložnost za pridobivanje novih informacij in znanj”
Če iščete aktivno osebo, ki se ukvarja z najrazličnejšimi dejavnostmi, je to zagotovo Ferkan Kaplanseren. Ima doktorat iz računalniškega inženiringa in je docent na ekonomski fakulteti univerze v Dokuz Eylül v Izmirju, v Turčiji.
Poln dobre volje pove, da se po štirih letih sodelovanja na Poletni šoli EF (Vzemi najboljše z vzhoda in zahoda) že počuti kot del lokalne ekipe.
1. Katera so vaša glavna raziskovalna področja?
Moja raziskovalna področja so e-poslovanje, menedžment informacijskih sistemov, analiza in oblikovanje sistemov, umetna inteligenca, inteligentni agenti in matematika. Poleg poučevanja gostujem tudi na drugih fakultetah po svetu, na primer na Finskem, v Južni Koreji, Franciji, Nemčiji, Litvi, Avstriji in na Irskem, prav tako sodelujem z določenimi turškimi podjetji kot svetovalec, ki svetuje, kako naj uporabljajo informacijske tehnologije v svoje poslovne namene. Sem svetovalec za informacijske tehnologije in inteligentne sisteme na izmirskem sodišču.
2. Kakšne so vaše dejavnosti na Poletni šoli EF?
Vsako leto profesorji naredijo nekaj več, kot le predavajo. Med seboj si pripravimo seminarje, da delimo svoje znanje. Nekateri izmed nas začenjajo izvajati nove predmete, ki jih bosta vodila dva profesorja iz različnih disciplin. Profesorji iz različnih držav, ki delajo na istem projektu, krepijo mrežo univerz. Rad imam družbene dejavnosti, kot so večerje s profesorji, izleti po Sloveniji, in konec koncev se rad pridružim tudi študentskim zabavam.
Brez težav lahko rečem, da nudi Poletna šola EF študentom veliko priložnost, da pridobijo nove informacije in znanje.
3. Katere so po vašem mnenju največje prednosti za študente, ki se udeležijo Poletne šole EF?
Zagotovo je internacionalizacija največja prednost. Predmeti, ki jih izvajajo mednarodni profesorji, bi lahko bili druga največja prednost. Po drugi strani pa je obisk tako čudovite države, kot je Slovenija, in mesta Ljubljana vreden prav toliko kot prednosti, ki sem jih omenil.
4. Kako bi opisali standarde e-poslovanja v Turčiji? Je sistem kompatibilen in razširjen po vsem svetu ali je bolj centraliziran?
Ne da bi omenjal statističnih podatkov, lahko trdim, da vlada, občine, ustanove, univerze, podjetja, posamezniki itd. močno sodelujejo v elektronskem poslovanju v Turčiji. Na začetku je nekaj časa trajalo, preden so se organizacije prilagodile elektronskemu poslovanju, predvsem zaradi omejitev in ovir, kot so odpornost na tehnologijo, pomanjkanje informacijske infrastrukture, zakonski predpisi, zadeve v zvezi z zasebnostjo in varnostjo, mednarodne trgovinske ovire in pomanjkanje kompatibilnih računalniških okolij za trgovanje. V zadnjem času je povsod po Turčiji opaziti, da je elektronski svet postal nujno potreben del življenja. Naši standardi e-poslovanja niso nič manj kakovostni kot tisti, ki jih uporablja Evropska unija.
5. Umetna inteligenca se hitro širi. Mislite, da lahko doseže mejo, če le-ta sploh obstaja? Če pogledava finance, si lahko predstavljate, da bi vse borzne posrednike zamenjala tehnologija?
Če lahko rečemo, da imata človeška domišljija in ustvarjalnost meje, potem lahko enako rečemo za umetno inteligenco. Po mojem mnenju je to nemogoče. Tehnologija nadomešča ljudi, podjetja, že skoraj vse. Sistemi za podporo odločanju, ekspertni sistemi in sistemi za podporo pogajanju bi se z lahkoto lahko odločali namesto borznih posrednikov. Razvoj semantičnega spleta ter spletnih tehnologij 3.0 in 4.0 bo k temu še dodatno pripomogel.
Medeja Kenda, EFnews
Prevedla: Živa Furlan
Image gallery:
