Novi koraki po znanih poteh nekdanje skupne države
Z namenom povezovanja in ustvarjanja priložnosti zunaj meja, je med 22. in 23. avgustom, Ekonomska fakulteta (EF) gostila MBA študente iz Makedonije in Kosova. Trenutno EF ponuja 3 programe bolonjskega magistrskega študija: Podjetništvo ter Bančni in finančni management na Kosovu, ter Poslovodenje in organizacija v Makedoniji. »Želimo si še več takšnega razvoja kadrov in prenosa podjetniških praks, ki so osnova rasti in razvoja v prihodnosti. Pritegniti želimo tudi ključne kadre Makedonije in Kosova, ki so že del institucionalnega razvoja, še posebno s področja financ in bančništva.«, je povedala prof. dr. Maja Makovec Brenčič, prodekanja za razvoj, ter dodala: »V prihodnosti si želimo širitve. Zanimiva je Albanija, ogledovali smo tudi Bolgarijo in širše. Konkurenca je velika, a štejejo mednarodne akreditacije EF, ki dajejo mednarodno stabilnost«.
»Slovenija ima »know-how«, in s tem je v prednosti pred Makedonijo in Kosovom«
Prof. dr. Metka Tekavčič, ki v Makedoniji vodi program Poslovodenje in organizacija, ter s 1. oktobrom prevzema mesto dekanje EF izpostavlja konkurenčno prednost fakultete v regiji: »Za nas kot fakulteto je pomembno, da lahko svoje znanje ponudimo na območju JV Evrope, kjer želimo biti še posebej prisotni, saj imamo v regiji veliko konkurenčno prednost in smo zanesljivo daleč najboljša šola«. Melita Sekulovska, regionalna koordinatorica študija v Skopju, s širjenjem EF preko meja izpostavlja odpiranje možnosti na področju raziskovalnega dela in svetovanja: »Slovenija ima »know-how«, in s tem je v prednosti pred Makedonijo in Kosovom. Magistrski študentje v Makedoniji zasedajo pomembna mesta v tujih ali v močnih domačih podjetjih. In prav razvoj poslovne akademije je tisto, kar je našim podjetjem v Makedoniji manjkalo«.
Predstavniki vseh generacij podiplomskega študija EF, so zaposleni v podjetij, v Makedoniji in na Kosovu, ki delujejo na
JV trgih. V okviru 2-dnevnega obiska, ki ga je EF pripravila študentom, jih je v Banki Slovenije sprejel guverner, prof. dr. Boštjan Jazbec, v Mestni hiši pa župan, Zoran Janković: »Želimo si, da gre prenos izkušenj naprej in s ponosom lahko sporočimo, da je Ljubljana po razvitosti primerljiva z vsemi prestolnicami sveta«. Ob večernem druženju na Ljubljanskem gradu, je izmenjavo idej in dobrih praks pozdravil Veleposlanik R. Makedonije, nj. eksc. Igor Popov, za EFnews pa dejal: »V duhu novih sodelovanj med država lahko povem, da sem zadnje čase veliko delal na pobratenju občin, ki temelji na socialno ekonomskem združevanju. Slovenci ste regionalni šampion na področju geotermalnega turizma. Pri nas imamo 20 občin z geotermalnim potencialom, pa nimamo znanja, da bi ta potencial razvili«. Nj. eksc. Mimoza Ahmetaj, Veleposlanica R. Kosovo je v svojem nagovoru izpostavila investicije kosovske vlade v infrastrukturo in osredotočenost na proces privatizacije: »Za uspeh je potrebno izobraziti naše ljudi. Kosovo mora postati bolj atraktivno za neposredne tuje investicije. To nam bo zagotovilo trajnostno rast«.
ELAN: »Dvigujemo pričakovanja«, GORENJKA: »Polna vsega dobrega«
Predstavniki EF so svoje mednarodne kolege, pobližje soočili tudi s slovensko podjetniško prakso. V gorenjskih proizvodnjah smuči in čokolade je potekal vodeni ogled obratov, ter kratka predstavitev poslovanja podjetij. Luka Grilc, direktor blagovne znamke in produktov v podjetju Elan je predstavil strukturo prodaje smuči: »Na domačem trgu prodamo 5% smuči, 95% pa jih izvozimo v 48 držav po svetu. Naši največji trgi so ZDA, Kanada, Češka, centralna Evropa in Japonska«. Pisanje zgodovine v smučanju podjetju Elan zagotavljata inovacije in dizajn. Med najbolj odmevnimi so smuči »Carving«, na katerih danes potekajo tekme svetovnega pokala. Marjan Pogačnik, vodja razvoja PC Gorenjka je kot najmočnejši trg območja bivše Jugoslavije navedel Makedonijo. Čokolado sicer izvažajo tudi na Madžarsko in v Nemčijo, v manjših količinah pa v Kanado, na Norveško in Češko: »Naša konkurenca, je marketinško močnejša od nas, zato poizkušamo konkurirati predvsem s kakovostjo«.
»Družbeno odgovorno podjetje, do svoje lastne dediščine, identitete in slovenskega naroda«
Naslednjo slovensko poslovno zgodbo svetovnega formata, je njen snovalec predstavil kar sam. Janez Škrabec,
direktor Skupine Riko, je mlade sprejel v idiličnem okolju svoje vile ob blejskem jezeru, »Vile Beli Dvor«. Z besedami »Nikoli ne delam nič novega, ampak samo nadaljujem staro«, je opisal svoje vodilo v poslovanju. Družba Riko, želi biti prepoznavna kot »družbeno odgovorno podjetje, predvsem do svoje lastne dediščine, identitete in slovenskega naroda«. Sledenje strategiji odraža preobrazba domačije v Hrovači – »domači muzej« s spremljavo kulturnih dogodkov, pod imenom »Škrabčeva domačija«. Naslednja zgodba z bogato zgodovino pa je, leta 1870 zgrajena »Villa Bella«, danes Vila Beli Dvor. »Bled je druga moja ljubezen. Vedno sem si želel živeti na Bledu in leta 2002 sem kupil to vilo. Načrt za njeno prenovo, je po vseh pravilih za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, pripravil arhitekt Boris Podrecca. Danes uporabljam vilo za privatne namene svoje družine in za sprejem naših najpomembnejših gostov. Z velikim veseljem danes gostim tudi vas.«, je za EFnews povedal Škrabec, ki je tudi predsednik ALUMNI kluba Ekonomske fakultete.
»Balkanizacija ima velikokrat negativen prizvok«
Ob zaključku gostovanja MBA študentov EF iz Makedonije in Kosova, je na EF delegacijo pozdravil tudi dekan, prof. dr. Dušan Mramor, mnenja na temo »Poslovanja v JV Evropi« pa je klesala okrogla miza, ki jo je vodila prof. dr. Maja Makovec Brenčič.
Mag. Verica Hadzi Vasileva-Markovska, partnerica v svetovalnem podjetju Analysis and Advisory Group je izpostavila interpretacijo pojma »Balkanizacija«: »S strani mednarodnih finančnih institucij ima termin velikokrat negativen prizvok. JV Evropa mora biti namreč obravnavana kot specifična regija, saj nima pogojev za tako hitro rast, kot drugi deli Evrope. Ima pa potencial in lahko izvaja reforme, ter tako pritegne neposredne tuje investicije«. Sandi Češko, predsednik upravnega odbora Studia Moderna je zadovoljen s poslovanjem na trgih Makedonije in Kosova, ter dodal: »Makedonija je bila za nas ena prvih držav kamor smo vstopili, ko smo se odločili za ekspanzijo izven Slovenije. Na trgu je dovolj priložnosti in ker ima močno tekstilno industrijo, razmišljamo, da bi organizirali proizvodnjo v Makedoniji, ter kapacitete izkoristili za naše programe po celi vzhodni Evropi«. Benjamin Jošar, član uprave Skupine Triglav, ki ima v Makedoniji največji tržni delež, vidi dodatni potencial makedonskega trga v rasti premije na prebivalca, približevanju države EU in v prilivu tujega kapitala: »To vodi do gospodarske rasti, slednje pa do povečanja povpraševanja po zavarovalnih produktih«. Ciril Kafol, direktor podjetja One Makedonija, je opozoril na zakonodajni okvir in vladne regulative, prisotne na trgu telekomunikacij: »Posledično so zato telefonske frekvence v Makedoniji do 2-krat ali celo 3-krat dražje, v primerjavi s povprečjem EU«.
Svoje misli in opažanja, so na podlagi poslovnih izkušenj in študija na EF strnili tudi podiplomski študentje:
Vladimir Nikolov, Makedonski Telekom: »Izučil sem za elektroinženirja, a sem z napredovanjem na področje strateškega marketinga, potreboval dodatno izobrazbo iz poslovnih ved. Priložnost sem prepoznal na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Slovenija je država, ki ima poleg izkušenj doma tudi izkušnje v tujini, saj je na tem delu Evrope nekakšen »regionalni leader«, kot je bila že v bivši Jugoslaviji. Zato se mi je zdelo bolje, da ekonomijo študiram pri vas, kot na primer, da se vpišem v Skopje ali kam drugam.«
Zage Filipovski, Misija OSCE (Organization for Security and Co-operation in Europe) v Skopju: »V Makedoniji študiral politologijo, potem sem želel študij nadaljevati v Ameriki. Nato sem pogledal curriculum programov EF in videl, da je odlično zasnovan. Tudi študijska literatura je najnovejša, pravzaprav enaka, kot jo imajo kolegi v Ameriki. Odločil sem se za EF, saj nudi vse, kar je trenutno aktualno v svetu. EF študentom v Skopju omogoča, da se izobražujejo na svetovni ravni. To je najboljši prenos »know-how-a«. V Makedoniji smo imeli Slovenijo za vzor, predvsem v 90-ih letih. Danes sem malo presečen, kako je mogoče, da ste v krizi. Imate tudi odlično Ekonomsko fakulteto, ki sodeluje z gospodarstvom in ne razumem, zakaj vaša teorija potem ne funkcionira dobro v praksi. Na področju prehoda na privatizacijo bi se lahko modro učili na napakah vaših sosedov, namesto, da jih ponavljate sami.«
Driton Nikaj, Factor Leasing, Kosovo (Priština): »Študentje iz Kosova in Makedonije, ter iz drugih držav JV Evrope, se od profesorjev EF veliko učimo. Tudi Kosovo se lahko nauči veliko od Slovenije, predvsem na področju povečevanja izvoza in zniževanja uvoza. Dodatna priložnost so investicije. Slovenci imate znanje, podjetja in voditelje. Lahko jih pripeljete k nam in razvijamo področja kot sta kmetijski in finančni sektor.«
Dukagjin Shylemaja, TEB, BNP Paribas Joint Venture, Kosovo (Priština): »Za študij financ na EF sem se odločil ker delam v banki in mi pomaga pri karieri. Pravzaprav sem prva generacija študentov FELU. Pred tem sem imel v planu opravljati magisterij v Ljubljani ali v Skopju, a ste pravi čas prišli tudi v Prištino. Na področju izmenjave izkušenj nam lahko Slovenci posredujete ideje o evropski integracij, kar bo Kosovu zelo pomagalo – mi smo šele na začetku. Od vas se lahko zares veliko naučimo – tudi iz vaših napak, ki so vas pripeljale v krizo.«
Tina Drolc, EFnews
