Zemlja je bolnik s postavljeno diagnozo: podnebne spremembe
»Človeštvo je prvič v svoji zgodovini v obdobju, ko presega okoljske zmogljivosti planeta. Te presegamo za 40 odstotkov na svetovni ravni, v Sloveniji pa kar za dva in pol krat,« je v torek, 22. aprila, na okrogli mizi z naslovom: Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu, ki jo je organizirala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, v EF kotičku v Konzorciju Mladinske knjige poudaril profesor na Oddelku za geografijo na Filozofski fakulteti, dr. Dušan Plut.
Minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, vidi rešitev za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo v ustanovitvi horizontalnega organa, klimatologinja prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj pa pravi, da tak organ že imamo, in sicer vlado. Ob tem je opozorila na pomanjkanje strategije prilagajanja podnebnim spremembam in blaženju posledic le-teh. »V Sloveniji se sploh še nismo lotili blaženja posledic podnebnih sprememb. Porabo energije smo zmanjšali izključno zaradi gospodarske krize, ne zaradi politike,« je do politike kritična klimatologinja.
In kaj dela politika?
Namestnik generalnega direktorja Direktorata za okolje in vodja Sektorja za okolje in podnebne spremembe na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), Uroš Vajgl, pravi, da na področju blaženja posledic podnebnih sprememb prav sedaj končujejo 
Operativni program za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Omenjeni program je trenutno v javni razpravi, vsebuje pa tudi pogled do leta 2030. Kot je znano, je Evropska komisija že predstavila osnutek novega podnebno-energetskega paketa do leta 2030, o čemer se pogajajo države članice Evropske unije. Vajgl sicer meni, da so mednarodna pogajanja tista, ki morajo naslavljati podnebne spremembe. »Slovenija je v skupini držav članic, ki so med bolj ambicioznimi, tako glede novega evropskega svežnja kot globalnih pogajanj,« pojasni.
Docent na Katedri za ekonomijo na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, dr. Aleksandar Kešeljević, je povedal, da se okoljski problemi v gospodarstvu rešujejo tudi z različnimi tržnimi inštrumenti, kot so zeleni davki in trgovanje z emisijskimi kuponi, vendar je po njegovem mnenju domet teh ukrepov omejen. Priložnost Kešeljević vidi v konkretnih projektih države in kot primer dobre prakse poudarja energetsko sanacijo stavb.
Inovatorka, podjetnica in ustanoviteljica podjetja Vibacom, mag. Violeta Bulc, meni, da v Evropi edino rast predstavlja zeleno gospodarstvo. »Evropa ima eno največjih priložnosti ravno v rešitvah za zeleno ekonomijo in ta bi lahko postala naša tržna niša, tudi na globalni ravni,« meni in dodaja, da bi morali svoje gospodarske ukrepe usmeriti v družinska podjetja, saj so ta bistveno bolj dojemljiva za trajnostno politiko.
Nekoliko kritičen vidik zelene rasti pa je podala Kajfež Bogatajeva. »Zelena rast je kozmetični popravek in ni nujno, da je na dolgi rok to rešitev,« pravi in dodaja, da je pri tem treba upoštevati vse zunanje stroške dejavnosti gospodarstva. Teh pa v Sloveniji, z izjemo prometa, nimamo.
Škoda, ki naj bi jo Sloveniji povzročile podnebne spremembe do leta 2050, naj bi bila ocenjena na okoli milijardo evrov, je na okrogli mizi tudi povedal minister Židan. Po njegovem mnenju je nujno proaktivno ravnanje, saj je, kot je ocenil Plut: »zemlja bolnik s postavljeno diagnozo – podnebne spremembe«. Udeleženci okrogle mize, ki je bila organizirana ob Svetovnem dnevu Zemlje, so še poudarili, da je treba simptome podnebnih sprememb zdraviti prav vsak dan, ne pa da se o tej problematiki pogovarjamo le na dan praznika našega planeta.
Špela Bandelj, EFnews
