Hallerstein – Slovenec v prepovedanem mestu
V okviru dogodkov Dnevi kitajske kulture je v ponedeljek, 12. maja, Konfucijski inštitut Ljubljana v Konzorciju Mladinske knjige gostil predavanje: »Hallerstein – Slovenec v prepovedanem mestu«, v njeni založbi pa je izšla tudi avtorska slikanica Huiqin Wang: Ferdinand Auguštin Hallerstein – Slovenec v prepovedanem mestu.
Predavatelj, prof. dr. Mitja Saje, z Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti, je uvodoma opisal življenjsko in akademsko pot Hallersteina, slovenskega znanstvenika in jezuita, ki ga je v 18. stoletju kitajski cesar Qianlong zaradi odličnega znanja astronomije in matematike imenoval za vodjo skupine astronomov na kitajskem dvoru. Rodil se je v plemiški družini v Mengšu, avgusta 1703. Po zaključku jezuitske gimnazije in študija filozofije v Ljubljani je leta 1721 vstopil v jezuitski red in nadaljeval študij astronomije in matematike na različnih univerzah v Avstriji. Med leti delovanja v misijonih se je dlje časa zadržal v Lizboni, kjer je spoznal dvornega astronoma Carbona, ki ga je seznanil z astronomijo. Leta 1739 se je v Pekingu pridružil jezuitom v Uradu za astronomijo. Kot navaja prof. dr. Saje, je Hallerstein leta 1746 postal predstojnik Cesarskega urada za astronomijo in ta položaj obdržal 28 let, vse do smrti leta 1774, kar je bil takrat najdaljši staž na tej funkciji.
Kljub temu, da se je Hallerstein posvečal predvsem znanstvenemu in misijonarskemu delu, je med delovanjem na Kitajskem izkusil zavist kitajskih astronomov, neugodni položaj mandžurskih in kitajskih uradnikov, trenja med portugalskimi in francoskimi misijoni v Pekingu, ter kot posledico spora med Vatikanom in jezuiti tudi nezmožnost opravljanja misijonarskega dela, kar je kasneje povzročilo razpustitev Družbe Jezusove.
Pomemben del delovanja Hallersteina na Kitajskem je bil posvečen številnim posredovanjem in navezovanju stikov med evropskimi državami in cesarskim dvorom. Zaradi odličnega znanja kitajskega in portugalskega jezika je bil po cesarjevem navodilu leta 1752 določen za spremljanje portugalske misije na cesarski dvor, za kar mu je cesar podelil naziv uradnika (mandarina) tretjega reda. Misija je uspela v času, ko so vsi drugi poskusi Evropejcev za vzpostavitev podobnih odnosov s kitajsko propadli. Prav tako je Hallerstein vzdrževal dobre strokovne odnose z akademskimi ustanovami v Evropi, kar se kaže v njegovem članstvu v Royal Society – Britanski akademiji znanosti, Akademiji znanosti v Sankt Peterburgu ter Francoski akademiji znanosti.
Za boljše razumevanje vloge Hallersteina v Pekingu, je pomemben neobjavljeni rokopis (nekrolog Giuseppe Castiglione), ki je v arhivu jezuitskega reda v Rimu. Dokument opisuje njegov osebni položaj in dvojno vlogo med jezuitskim redom in kitajskim cesarjem ter obravnava pomembne vidike zgodnje kulturne izmenjave med Evropo in Kitajsko.
Prof. Saje je v zaključku predavanja Hallersteina opisal kot astronoma, matematika, zgodovinarja, geografa in diplomata, ki je v svojem času zaradi številnih odkritij in raziskovanj, veljal za enega največjih učenjakov na svetu. V luči povedanega bi veljalo njegovo zapuščino opredeliti kot temelj čedalje tesnejših, državnih in gospodarskih, odnosov med Slovenijo in Kitajsko.
Gregor Umek, EFnews
Image gallery:
