Korporativna integriteta v poslovni praksi na EF: »Ali biti žvižgač pomeni biti izdajalec?«
V ponedeljek, 12. januarja 2015, je na Ekonomski fakulteti (EF) potekalo popoldne na temo korporativne integritete v poslovni praksi, in sicer v organizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB), ambasadorja EF, in EF. Govorci so obravnavali tematiko vzpostavljanja učinkovitega sistema zaščite prijaviteljev ter se dotaknili oblik korupcije.
Ali je vredno tvegati svojo službo, varnost, pokojnino, mogoče celo svoje življenje, v zameno za neizmerno bogastvo, ki bi ga pridobili s ponarejanjem, z zlorabljanjem pooblastil ter z možnostjo sklepanja fiktivnih pogodb in podobno? Na ta in podobna vprašanja so skušali odgovoriti udeleženci okrogle mize, ki jo je vodil Drago Kos, vodja delovne skupine OECD za preprečevanje korupcije. Kos je v uvodnem nagovoru povedal, da ima Slovenija zelo dobro zakonodajo na tem področju, saj tesno sodeluje s Komisijo za preprečevanje korupcije.
»Vsakogar, ki si upa soočiti se s kugo 21. stoletja , s t. i. korupcijo, štejem za velikega patriota in domoljuba,« je povedal nekdanji davčni inšpektor Đorđe Perić in dodal, da to, da se nekomu postaviš po robu, zahteva veliko poguma, odgovornosti ter dostojanstva. Prvi »žvižgač« je bil James Wasserstrom, nekdanji visoki uradnik OZN, ki je odkril korupcijo znotraj lastne organizacije in povedal, da se je počutil osamljenega, zapuščenega v podjetju, kot da bi bil »okužen«. Kljub temu, da so mu dodelili slabše plačano delovno mesto zaradi prijave, je povedal: »Na koncu je zmagala resnica, a žal še ne tudi pravica.«
Na vprašanje, kako vzpostaviti učinkovit sistem zaščite prijaviteljev, je Rok Praprotnik, direktor Centra za skladnost poslovanja in krepitev integritete v NLB, pojasnil, da ima banka zelo zaščiten in učinkovit sistem, saj je identiteta prijavitelja skrita, na drugi strani pa, kot je dodal Janko Medja, predsednik uprave NLB: »Če nekdo prijavi nekoga, ki bi lahko škodil NLB, tega prijavitelja tudi ustrezno nagradimo.« Svojo zgodbo je z nami delila tudi Valerija Lesjak. Dolgoletna direktorica doma upokojencev je bila prisiljena podpisati izjavo s strani uradnika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v kateri naj bi izjavila, da so bile odpravljene vse napake na objektu Lambrechtovega doma upokojencev. Lesjakova je dodala, da je prepričana, da se ji je zgodila krivica in da je svoje delovno mesto izgubila zaradi tega, ker ni hotela biti ena izmed njih.
Marina Ristič, EFNews
Image gallery:
