Skrivnost državne lastnine v Sloveniji: dobrobit države ali netransparentne prakse?
V četrtek, 19. februarja 2015, je Ekonomska fakulteta (EF) gostila okroglo mizo »Skrivnost državne lastnine v Sloveniji«. Prof. dr. Janez Prašnikar je predstavil izsledke in priporočila skupine raziskovalcev glede postopkov privatizacije v Sloveniji, gostje omizja pa so predstavili mnenja o pozitivnih in negativnih straneh dosedanjega procesa privatizacije ter izpostavili, kaj je potrebno upoštevati pri nadaljnjem umikanju države iz gospodarstva.
Dekanja, prof. dr. Metka Tekavčič, je uvodoma izpostavila družbeno vlogo EF pri usposabljanju študentov za reševanje kompleksnih družbenih vprašanj. Po mnenju prof. dr. Janeza Prašnikarja je privatizacija v letu 2005 odločilno prispevala k aktualni ekonomski krizi. Kot dva ključna dogodka pri tem je profesor izpostavil vstop Slovenije v EU, ki je omogočil velik priliv kapitala v državo, in napoved hitre privatizacije, kar je privedlo do investicijske manije in prevelikega zadolževanja zasebnega sektorja. »Če bomo z modelom hitre privatizacije nadaljevali, se nam bo ponovil scenarij krize iz leta 2008. Na podlagi analize privatizacije NLB, NKBM, Aerodroma Ljubljana in Merkatorja ugotavljam, da pri njej ni prišlo do družbene dobrobiti, ampak le do netransparentnih praks. Proti incestnosti v slovenskem gospodarstvu se lahko borimo le s pregledno privatizacijo.«
Prof. dr. Prašnikar je predstavitev zaključil z ugotovitvijo, da pri privatizaciji obstajajo trije temeljni pogoji: monopolnih podjetij ni priporočljivo privatizirati, potrebno je zagotoviti transparentnost, pri novih lastnikih je potrebno zasledovati njihovo geografsko diverzifikacijo.
Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je izpostavil, da sta za uspešno poslovno okolje posamezne države pomembna kakovostni management in dobro delujoča pravna država. Prof. dr. Jože Damijan je kot ključne tri točke pri doseganju uspešnega gospodarstva v Sloveniji izpostavil transparentno upravljanje z državnimi naložbami, kreiranje sektorskih politik in sprejetje strateške gospodarske politike. »Vse privatizacijske postopke v zadnjih dveh letih izvajamo pod prisilo. Ne izvajamo jih strokovno in ne dosegamo maksimalne cene. Vsaka država ima svoj strateški interes, tudi najbolj ekonomsko liberalne države.«
Stojan Petrič, predsednik sosveta Kolektor Groupa, je v nadaljevanju razprave poudaril, da bi Slovenija potrebovala eno slovensko banko in eno zavarovalnico, ki bi bili dobro upravljani in bi servisirali slovensko gospodarstvo. Po njegovem mnenju se moramo vprašati, katero slovensko podjetje je investicijsko, kadrovsko in tržno sposobno razvijati svoj potencial. »Če imamo pravi management, lahko tudi podjetja v slovenski lasti dosežejo visoke uspehe.«
Razpravo je nadaljevala dr. Jožica Rejec, predsednica uprave Domel Holdinga, ki je kot posebnost podjetja, ki mu predseduje, izpostavila delavsko lastništvo. »Nikoli nismo imeli problema pri pridobivanju bančnih kreditov. Vedno smo se osredotočali na osnovno dejavnost podjetja.«
Janez Škrabec, direktor Rika, je poudaril, da je slovenska država v gospodarstvu preveč prisotna. »Sam ne vidim podjetja v državni lasti, ki bi bilo sposobno na dolgi rok samo zagotoviti razvoj. V Sloveniji skoraj nimamo slabega primera tujih neposrednih investicij.«
Okrogla miza se je zaključila z burno razpravo občinstva, v kateri je najbolj izstopal nastop predsednice uprave SKB Cvetke Selšek, ki je poudarila, da je Slovenija vstopila v EU nepripravljena glede znanja o tržni ekonomiji. »Slovenija potrebuje formiranje slovenskega zasebnega kapitala: pokojninske, zavarovalniške in investicijske sklade.«
Gregor Umek, EFnews
Image gallery:
