Nov obraz evra – Posvet o sedanjem stanju evroobmočja ter o ekonomski in monetarni uniji
V četrtek, 19. 3. 2015, je Jean Monnet Chair na Ekonomski fakulteti v sodelovanju s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji organiziral Posvet o sedanjem trenutku evroobmočja, o izzivih, s katerimi se to sooča, in o nadaljnjih korakih k poglobljeni ekonomski in monetarni uniji (EMU). Pobudo za vseevropsko razpravo so podali: predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evroskupine Jeroen Dijsselbloem in predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, in sicer z izdajo “Analitične opombe” z naslovom: “Priprava na naslednje korake za boljše gospodarsko upravljanje v evroobmočju”. Uvodni predstavitvi sta podala prof. dr. Mojmir Mrak, Jean Monnet Chair in profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, ter Katja Novak z Ministrstva za finance Republike Slovenije.
Države utrujene od krize, a bolje utrjene
Profesor Mrak je v uvodnem delu Posveta poudaril izvorne institucionalne pomanjkljivosti evropskega gospodarskega upravljanja. Pred krizo je izpostavil odsotnost preventivnih mehanizmov za pomoč članicam, ki bi prišle v recesijo. Kriza je pripomogla do bistvenih sprememb in danes sta EMU ter EU bolj povezani kot kadarkoli prej. V nasprotju s predkriznim Paktom za stabilnost in rast, ki se je osredotočal na davčna vprašanja, je ta do danes veliko bolj obsežen in učinkovit, saj zajema tudi makroekonomska neravnovesja, poudarja konkurenčnost, dodaja bančno unijo in mnogo drugih vprašanj. Prof. Mrak je poudaril:
»Za dolgoročno rešitev je ključen začetek obravnavanja uveljavitve fiskalne note monetarne unije. Začeti moramo razpravo o fiskalni zmogljivosti evroobmočja in si prizadevati za vzpostavitev mehanizma, ki bo združeval strukturne reforme z omejenimi in začasnimi fiskalnimi transferji državam članicam, ki jih prizadene asimetrični šok. Gospodarsko stanje v Evropski uniji se v zadnjih mesecih izboljšuje. Vseeno pa ostajajo države članice utrujene od krize in tako izgubljajo apetit za nadaljevanje reformnega procesa.«
V maju bo Evropska komisija predstavila konkreten program krepitve gospodarskega upravljanja v Evropi, in sicer tako s srednjeročnimi kakor tudi z dolgoročnimi cilji, ki naj bi po besedah prof. Mraka morali vključevati tudi korake v smeri izboljšanja fiskalne zmogljivosti na proračunskem področju in vzpostavitev zmogljivosti zadolževanja na ravni evroobmočja.
Slovenija prva država, ki se vzpenja po lestvici stabilnosti
Ga. Katja Novak z Ministrstva za finance je predstavila podrobnosti Pakta za stabilnost in rast. Predstavila je razlike med tako imenovanimi ‘two-pack’, ‘six-pack’ in Fiskalnim paktom. Obrazložila je, da se mora država, ki preseže 3-odstotni letni javni primanjkljaj, zavezati k časovnemu roku, v katerem bo sanirala javni dolg. Podobni postopki se uporabijo tudi, če ima država makroekonomska neravnovesja. Slovenija je bila pod nadzorom na obeh področjih, a ji je kot prvi državi uspelo izboljšati stanje makroekonomskih neravnovesij. Za leto 2015 je tudi sprejet proračun, ki zmanjšuje letni javni primanjkljaj pod 3 % v razmerju do BDP.
Kako naprej?
V razpravi je bilo obravnavanih veliko različnih vprašanj o evropskem gospodarskem upravljanju, vključno z nekaterimi najbolj atraktivnimi. Omenjeni so bili ulični nemiri na ulicah Frankfurta na dan pred razpravo, in sicer v sredo ob odprtju novega sedeža ECB. Protesti, ki so se obžalujoče sprevrgli v nasilne, odražajo obup prizadetih zaradi zelo restriktivne politike fiskalne konsolidacije, ki preprečuje vrnitev k trajnostni gospodarski rasti.
Udeleženci razprave so komentirali tudi spremembe, ki jih nova Evropska komisija in njen predsednik Jean-Claude Juncker uvajata v svojem pristopu k obvladovanju krize. Jedro novega pristopa je trikotnik, ki je sestavljen iz strukturnih reform, naložb v infrastrukturo in fiskalne konsolidacije. Trenutni način obvladovanja krize ni prinesel želenih rezultatov, zato so udeleženci pozdravili premik v gospodarsko rast usmerjeno fiskalno konsolidacijo. Izraženi pa so bili tudi nekateri dvomi o operativnih značilnostih 315 milijard obsežnega naložbenega načrta.
Prisotni so se dotaknili tudi trenutnega stanja grške krize. Eno od vprašanj se nanaša na institucionalno ureditev. Z odločitvijo Evropskega sodišča je znamenita “trojka” z januarjem 2015 dejansko prenehala obstajati. Zastavlja se vprašanje, kakšna bo institucionalna ureditev za odzivanje na krize evroobmočja v prihodnosti. Bo vodilo v teh dogovorih prevzel ESM? Kakšen bo odnos med ESM in Evropsko komisijo? Bo IMF še vedno na krovu? Drugi vidiki se pojavljajo z novo epizodo grške krize. Kako se bo odvijala tokrat? Ob upoštevanju tako težav z obstoječim pristopom kriznega upravljanja kot tudi dejanskih in potencialnih političnih sprememb v Evropi se zdi vse bolj očitno, da bo Evropska komisija uvedla pomembne spremembe v mehanizmu upravljanja dolgov. Grčija bo ponovno v ospredju dogajanja.
Po razpravi, ki je bila odprta za splošno javnost, je bil prof. Mojmir Mrak na voljo novinarjem in jim zagotovil pojasnila in odgovore na vsa vprašanja o različnih vidikih evropskega gospodarskega upravljanja.
Aleksander Koren, EFnews
Image gallery:
