Poslovni informatik prihodnosti: »Čisto vsaka delovna izkušnja šteje le, če jo znamo koristno uporabiti v realnem svetu«
V organizaciji Katedre za poslovno informatiko in logistiko na Ekonomski fakulteti (EF) je v torek, 12. maja 2015, potekala okrogla miza z naslovom »Poslovni informatik prihodnosti«. Pod vodstvom prof. dr. Janeza Groznika so gostje predstavili svoje poglede na poslovno informatiko v bližnji prihodnosti, pričakovanja glede kompetenc in sposobnosti bodočih informatikov, ter kaj lahko naredijo študentje že v času študija, da se bolje pripravijo na izzive v prihodnosti.
Na dogodku sta uvodoma pozdravila dekanja EF, prof. dr. Metka Tekavčič, in predstojnik Katedre za poslovno informatiko in logistiko, prof. dr. Jurij Jaklič. Izpostavila sta pomembnost povezovanja, naučenega v akademskem okolju z dejstvi, s katerimi se soočamo pri reševanju problemov v praksi.
V začetnem delu okrogle mize je Mitja Kozar (Gorenje, d. d.) na kratko opisal položaj današnjih študentov: »Novozaposleni študentje, ki pridejo v poslovno okolje s pridobljeno izobrazbo, imajo znanje in sposobnosti, da se naučijo stvari, ki so potrebne.« Obstaja velika verjetnost, da bo študent na začetku popolnoma neuporaben, a kakor pravi Kozar: »Od študentov je odvisno, kaj bodo naredili v prvem 6-mesečnem oziroma v 1- letnem obdobju. To je obdobje, ki je za pripravništvo oz. prvo delo najbolj pomembno.«
»Delo v času študija je nadvse pomembna sestavina poti do uspeha,« je dejal Džangir Kolar (Alumni, Poslovna informatika EF), saj tako že med študijem nadgrajujemo svoje znanje in način razmišljanja, hkrati pa si ustvarjamo reference, ki nam kasneje lahko pridejo prav. »Čisto vsaka delovna izkušnja šteje le, če jo znamo koristno uporabiti v realnem svetu,« je temu še dodal Borut Puklavec (Datalab, d. d.).
Po mnenju Renata Burazerja (ISACA) obstajajo tri zrelostne stopnje oz. tri področja študentske kariere: »Prva stopnja so “promocija ter kontakti“, s čimer javnosti damo vedeti, da obstajamo. Drugo področje zavzema “začasni zaslužek” s študentskimi deli, ki ni nujno “dream job”, vendar pomaga plačati kakšen račun. Bistvo tretje stopnje pa je, da svojo idejo povežemo s prvim in z drugim področjem, predvsem pa s prvim, saj sedaj lahko izberemo prave ljudi, s katerimi imamo vzpostavljene kontakte.«
Matej Jerele, EFnews
Image gallery:
