V Sloveniji ni zavedanja o pomenu dobrega upravljanja podjetij
12. junija 2015 je na Ekonomski fakulteti potekalo 14. znanstveno posvetovanje o managementu in organizaciji z naslovom Management (ravnateljevanje) ustvarjalnosti in inovativnosti v podjetjih, javni upravi in drugih združbah. Glavni organizator je bilo Društvo slovenska akademija za management, ki je na dogodku povezalo akademsko in poslovno javnost s tega področja. Društvo poleg izdajanja dveh revij redno organizira podobne strokovne posvete na različne družbene teme. Dogodek je tako potekal v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani in s Fakulteto za organizacijske vede Univerze v Mariboru.
Kot je na dogodku dejal prof. dr. Rudi Rozman, predsednik Društva slovenska akademija za management, se v Sloveniji premalo zavedamo pomena učinkovitega upravljanja podjetij in drugih organizacij. Po njegovem mnenju to izhaja iz dejstva, da so Slovenijo skozi zgodovino vodili tujci. Manjka nam zavedanja o pomenu povezovanja in organiziranja različnih specialistov in tako ustvarjanja pogojev za stabilno in dolgotrajno rast, ki bi izhajala iz inovacij: »Danes obravnavano področje je ključnega pomena, saj je od njega odvisna uspešnost podjetij in drugih združb. Problematika managementa in upravljanja je ena od glavnih problematik današnjega časa.«
Kako bi komentirali delovanje države kot upravljavca podjetij?
»Mislim, da država ni slabši upravljavec, kot so drugi. Problem pa je, ker so v glavnem vsi slabi. […] Načelno ni velike razlike med upravljanjem s strani privatnikov ali države. Strinjam se, da so drugačni motivi. Državna podjetja bi tako morala imeti večji motiv po družbeni odgovornosti, ki danes izpodriva motiv po dobičku v vseh globalnih podjetjih. […] Razlogi za slabo upravljanje izhajajo že iz slovenske kulture, saj je premalo zavedanja o pomembnosti učinkovitega upravljanja. V preteklosti so na tem področju delovali tujci, kar je ostalo v mentaliteti ljudi. Slovenski managerji se imajo danes bolj za umetnike, ki znajo upravljati, a manjka jim stalnega nadgrajevanja svojih znanj. Tako smo Slovenci stalno potrebovali nekoga od zunaj, ki nas je upravljal, v zadnjih letih, ko smo se postavili na svoje noge, pa je prišlo do katastrofe. Drugi razlog za slabo upravljanje je pomanjkanje znanstvenih pristopov na tem področju in ljudi, ki bi se s tem ukvarjali. Tako znanje s področja upravljanja ostaja na skromni ravni.« Prof. Rozman upa, da bo današnja razprava pripomogla k izboljšanju razmer.
Doc. dr. Jure Kovač s Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru je prav tako v uvodnem nagovoru izrazil upanje, da se bo slovensko znanje upravljanja podjetij in združb prenašalo na nove generacije in tako preko današnjega dogodka zagotovilo nadaljnjo kontinuiteto v Sloveniji, saj se ima preveč slovenskih strokovnjakov možnost uveljaviti le še v tujini.
Aleksander Koren, EFnews
