Prof. dr. Maks Tajnikar: »Ekonomisti imamo škatlo z orodjem, trik je samo v tem, da jo moramo znati uporabljati«
V sredo, 17. junija 2015, je knjigarna Konzorcij v Ljubljani gostila predstavitev skript pod imenom Makroekonomika, avtorja prof. dr. Maksa Tajnikarja. Gostje, prof. dr. Bogomir Kovač, prof. dr. Franjo Štiblar in moderator mag. Urban Sušnik, so skupaj z avtorjem razpravljali o osrednji tematiki skripte – sodobni makroekonomiki. Ta je od izbruha svetovne gospodarske krize, v letu 2008, še posebej izpostavljena, saj je poleg ostalega veliko govora tudi o tem, da je mogoče prišel čas za nekoliko bolj heterodoksne pristope v makroekonomiji.
»Ekonomisti imamo škatlo z orodjem, trik je samo v tem, da jo moramo znati uporabljati.«
Po mnenju prof. dr. Maksa Tajnikarja, problem ne tiči v ekonomiji, temveč v večini ekonomistov, ki ne znajo uporabljati niti osnovnih principov oz. elementov samega ekonomskega področja. Dandanes ogromno profesorjev predava na osnovi lastnih prepričaj in mnenj, hkrati pa se ne poslužujejo orodjih, ki so jim na razpolago – svežih knjig in analiz. »Moj temeljni cilj za pisanje te skripte je, da različne šole ter šolske sisteme spravim v red«.
Prof. dr. Bogomir Kovač je misel kolega, prof. Tajnikarja, še dodatno nadgradil z vprašanjem: »Ali je pošteno do študentov, da jih s tem seznanimo in usmerimo k samooblikovanju lastnih pogledov na teorije?« Zagotovo je ta trenutek najprimernejši za takšno vrsto diskusije, saj je vsako večje prelomno obdobje čas samo-spraševanja. Poudarja še, da po tej krizi makroekonomije, ne bi smeli več poučevati na takšen način, kot smo jo poučevali pred to krizo.
Nekoliko drugače, pa je svojo mišljenje izrazil prof. dr. Franjo Štiblar: »Slovenija je v tem trenutku potrebna močne reformacije ekonomije.« Glavni razlog za to je neizmeren medijski “brainwash”, ki smo ga bili deležni v zadnjem desetletju, saj je realno gledano psihologija izredno pomembna tudi na makroekonomski ravni. Izpostavlja, da bi ekonomija, po njegovem mnenju, morala biti bistveno bolj skromna, sprejemati in še več dajati ostalim vedam, ter se učiti na svojih napakah iz preteklosti.
Matej Jerele, EFnews
Image gallery:
