EF » EFnet » EFnews » Žvižgaštvo v službi etičnosti

Žvižgaštvo v službi etičnosti

25.01.2017

V torek, 11. januarja 2017, je društvo TopEF gostilo že 4. filmski večer, obarvan z aktualno družbeno tematiko žvižgaštva. Rdeča nit večera je bilo vprašanje etičnosti takega dejanja in sicer, ali naj bodo žvižgači ovenčani z junaškim nazivom za delo v javnem interesu ali pa je nanje potrebno gledati kot na izdajalce zaupnih podatkov organizacij, v katerih so zaposleni.

 

Tokratni film, ki je publiki dajal bolj nazoren pogled v tematiko, je bil Prebujena vest (The Insider), posnet po resničnih dogodkih iz 90. let prejšnjega stoletja. Govori o znanem ameriškem žvižgaču dr. Jeffreyju Wigandu, ki se odloči sodelovati v tožbah proti tobačni industriji, razkriti zaupne informacije tobačnih lobijev ter celotno zadevo predstaviti javnosti skozi televizijski intervju. Posebno pozornost film namenja borbi protagonista s samim sabo in z razpetostjo med tem, za kar ve, da je potrebno narediti, in posledicami teh dejanj.

Iz ZDA se je problematika skozi zanimivo debato na okrogli mizi prenesla tudi na domača tla. To je povezovala dr. Sandra Damijan z Ekonomske fakultete, kot govorci pa so se ji pridružili kirurg, dr. Erik Brecelj, namestnica predsednika KPK, dr. Alma Sedlar, in generalni sekretar Transparency International Slovenia, Vid Doria.

O svoji izkušnji je odkrito spregovoril dr. Brecelj, ki se je v zadnjem desetletju tudi sam znašel v vlogi tistega, ki opozarja na nepravilnosti. »Sam se nimam za žvižgača, niti za prijavitelja, ampak za državljana, ki želi živeti v urejeni državi. Kakšen človek moraš biti, da vidiš, kaj vse se lahko zgodi, in si tiho. Posebno pomembno pa je, da se sam zavedaš, kaj bo sledilo in kakšne so lahko posledice. Vendar pa so na koncu tisti ljudje, ki imajo karakter, hrbtenico in so pripravljeni nekaj tvegati, tisti, ki porivajo družbo naprej.«

O srži problema spodbujanja prijav tovrstnega ravnanja in pravne zaščite žvižgačev je dr. Alma Sedlar povedala, da »gre velikokrat za kulturne vzorce, ko se poskuša osebo, ki opozori na nepravilnosti v javnem interesu, čim bolj degradirati in jo sesuti. Govori se  sicer o zaščiti teh ljudi, ko pa je potrebno nekaj narediti, pa bi razbili tistega, ki je nesel informacije ven. Institucije v Sloveniji na tem področju za zdaj še ne delujejo tako, kot bi morale oz. bi lahko, razlog pa je verjetno v pomanjkanju samostojne zakonodaje na tem področju.«

 

»Stvar žvižgaštva je zelo kompleksna in jo je potrebno gledati od primera do primera. Če odmevnejše slovenske primere primerjam s tujino, situacija niti ni tako slaba, vendar pa daleč od tega, da bi se s tem lahko hvalili. Menim tudi, da negativna konotacija besede žvižgač ni razlog za neprijavljanje, ampak je ta predvsem v morebitnih povračilnih ukrepih in v strahu pred izgubo zaposlitve,« je pogovor zaokrožil Vid Doria.

Udeleženci filmskega večera so tako lahko dobili realen uvid v vsakodnevno dogajanje na tem področju ter iz prve roke izvedeli o pomembnosti opozarjanja na nepravilnosti, ki prinese raznovrstne posledice.

Iva Drvarič, Efnews

efnewskvadrat


Related news

Publish your comment: