EF » EFnet » EFnews » Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripadla čast gostiti 16. konferenco GLEA

Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripadla čast gostiti 16. konferenco GLEA

11.07.2018,

V četrtek, 5. 7. 2018, je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani potekala otvoritev dvodnevne konference, ki jo je letos v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto organiziralo Nemško združenje za pravo in ekonomijo (GLEA). Slednje je bilo ustanovljeno leta 2002 in združuje nemške pravnike in ekonomske strokovnjake, slovenski raziskovalci pa so se s prvimi objavami in predstavitvami priključili leta 2008.

Področji prava in ekonomije sta pomembno prepleteni in soodvisni. Predsednik združenja GLEA, prof. dr. Roland Kirstein, ki ima izkušnje tako na področju ekonomije, kot tudi prava, je poudaril, da je ”izjemnega pomena sodelovanje teh dveh področji, katerih odločitve imajo močan vpliv, ne le na gospodarstvo ampak na vsa področja, in za seboj puščajo pomembne sledi in posledice. Prav zato je povezovanje teh dveh področji izjemnega pomena saj se ekonomski pogled od pravnega zagotovo razlikuje v veliki meri, povezovanje pa omogoča, da so sprejete odločitve res optimalne za vse in ne le za eno skupino deležnikov.”

Na letošnjem dvodnevnem dogodku je Ekonomska fakulteta gostila mnoge domače in tuje priznane profesorje, ki so pokrivali široko paleto pomembnih tem, od različnih vidikov dolgoročnega razvoja, blockchain tehnologije in okoljevarstvenih tematik do tem o človekovih pravicah, zasebnosti in regulacijah. O delovanju združenja, pomenu konference in temah, ki jih je naslavljala, smo se pogovarjali tudi s prof. dr. Mitjem Kovačem, programskim vodjem konference na Ekonomski fakulteti.

Nemško združenje za pravo in ekonomijo (GLEA) je bilo ustanovljeno leta 2002 in združuje nemške pravnike in ekonomske strokovnjake. Kaj je namen delovanja združenja, kako povezuje mednarodno strokovno javnost in kakšna je vloga slovenskih raziskovalcev v njem?

Nemško združenje pravnikov in ekonomistov (GLEA) je nastalo leta 2002 predvsem iz tedanje potrebe po izboljšanju tedaj obstoječega nemškega pravnega in institucionalnega okolja, ki je bilo v tistem trenutku poslovnemu svetu izjemno neprijazno, škodljivo. Sprožene iniciative, številne pobude za (na podlagi ekonomske analize utemeljenimi spremembami) izboljšanje poslovno-institucionalnega okolja so privedle do številnih, ekonomsko osveščenih zakonodajnih sprememb, ki so potem tudi so-omogočile nemški gospodarski čudež. Iniciativa je rezultirala tudi v znamenitih nemško-francoskih pogovorih o prihodnosti Evropske Unije. Poleg tega pa je namen združenja zagotavljanje edinstvene platforme, foruma za spodbujanje interdisciplinarnih pravno-ekonomskih raziskav in objav, preko katere se lahko interdisciplinarni raziskovalci povezujejo z nemškimi in vsemi ostalimi raziskovalci širom planeta. Slovenski raziskovalci smo v tem združenju prisotni že vse od leta 2008, ko smo začeli sodelovati s svojimi prvimi objavami in predstavitvami ter navezali stike z najpomembnejšimi nemškimi univerzami.

Konferenca GLEA je letos potekala že 16 leto. Kakšen je namen tovrstnega povezovanja in kaj je bila rdeča nit tokratne konference?

Rdeča nit tokratne konference so nove tehnologije, umetna inteligenca ter preštevilni pravno-ekonomski izzivi s katerimi se sooča Evropska Unija (s področja konkurence, varstva potrošnikov, reguliranja pitne vode itd.) ter njeni oblikovalci gospodarskih politik in regulatornega okolja. Namen tovrstnega interdisciplinarnega povezovanja je grajenje znanstvenih mostov med ekonomijo, pravom, eksperimentalnimi raziskavami, psihologijo in tudi z vedenjsko ekonomijo. Vse to z namenom priti do poslovnemu okolju naklonjenih rešitev, zakonodajnih politik, ki bodo omogočale nadaljnjo gospodarsko rast in s tem blaginjo vsej Evropejcev.

V čem vidite največjo dodano vrednost sodelovanja med različnimi deležniki, tudi tujimi, v okviru združenja?

Največja dodana vrednost je prav ta izrazita interdisciplinarnost. Namreč, samo interdisciplinarni pristop k reševanju preštevilnih ekonomskih in z njimi povezanih pravnih problemov lahko omogoči zares kvalitetne, znanstveno podkrepljene odločitev oblikovalcev ekonomskih politik in tudi samega zakonodajalca, ki bodo pospešile inovativnost, podjetništvo in gospodarsko rast.

Glede na to, da je konferenca skozi leta svojega delovanja gostila na različnih univerzah širom sveta, smo počaščeni, da je prav letošnja potekala na Ekonomski Fakulteti v Ljubljani. To gotovo potrjuje visoko kakovost naših raziskovalcev in strokovne javnosti, ki s tovrstnimi srečanji pripomorejo k dialogu med različnimi družbenimi deležniki.

Anja Puc, Efnews


Image gallery:

Related news

Publish your comment:


Twitter: efljubljana