EF » EFnet » Novice » Prihodnost je tu: 1. Konferenca slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije

Prihodnost je tu: 1. Konferenca slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije

04.12.2018,

V četrtek, 29., in v petek, 30. novembra, se je v Modri dvorani Ekonomske fakultete odvijala 1. Konferenca slovenskih računovodij, revizorjev in davčnih svetovalcev iz sveta in Slovenije. Dogodek so soorganizirali Svetovni slovenski kongres, Ekonomska fakulteta Ljubljana, Slovenski inštitut za revizijo in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije.

Konferenca je minila v znamenju dejstva, da je prihodnost že tu. Digitalizacija na področju računovodstva in revizije je že tako daleč, da nam je revizorska dokumentacija dosegljiva in uporabna že na mobilnem telefonu. To dejstvo je izpostavil Primož Kovačič, pridruženi partner pri revizijski družbi Ernst & Young d. o. o., Ljubljana. Dodal je, da je digitalizacija zadeve naredila črno-bele.

Kovačič je tako z drugimi besedami povedal isto kot kanadski Slovenec John Doma iz družbe Bateman Mackay LLP, Chartered Professional Accountants and Business Advisors, Ontario Kanada, ki je dejal, da se revizije izvajajo s testiranjem vseh podatkov. To je pomemben odmik od prakse v preteklosti, ko so se revizije izvajale na podlagi vzorca poslovnih podatkov, saj je bilo v dobi papirnega poslovanja kaj drugega praktično nemogoče.

Na digitalizacijo, ki je omogočila gromozanski napredek v učinkovitosti računovodskega in revizijskega posla, se je navezal tudi tretji govornik s področja prihajajočih izzivov revidiranja, mag. Domagoj Vuković, direktor družbe Revizorske in svetovalne storitve, Deloitte Hrvatska – Slovenija. Vuković je izpostavil dejstvo, da je na podlagi analize celotne baze podatkov sedaj mogoče revizijski posel planirati tudi vnaprej in tako predvideti potencialna tveganja. »Bodoči revizorji ne bodo samo ekonomisti,« je Vukovićeva izjava, ki se dotika vseh nas na Ekonomski fakulteti. Dotaknil se je dejstva, da se spekter zahtevanih znanj za delo revizorja širi na področje programiranja. Bodoči revizorji bodo morali s pomočjo avtomatizacije znati obvladati vse večjo količino podatkov, ob čemer bodo morali biti sposobni tovrstna, zelo specializirana orodja zgraditi kar sami. »Vsi podatki obstajajo, treba jih je le povezati med sabo,« je še dejal Vuković.

Gregor Zorman iz KPMG Avstrija in Vienna University of Economics and Business se je vprašal, »ali bo treba v prihodnje pravne akte pisati tako, da jih bo mogoče programirati v računalnik, ali celo, da bo pristojni organ skupaj z novim predpisom izdal tudi računalniško kodo, potrebno za implementacijo predpisa«. Namreč, dejstvo je, da je breme upoštevanja vseh podrobnosti nenehno rastoče davčne zakonodaje na gospodarstvu, ki je zato manj učinkovito, kot bi lahko bilo. Namesto da davčni strokovnjaki in programerji ugibajo, kaj točno je zakonodajalec želel doseči, bi bilo veliko bolj racionalno, če bi zakonodajalec kar sam napisal programsko rešitev problema, ki ga je naložil davkoplačevalcem.

Petkov del konference je otvorila Mirjam Trdan iz družbe Dafin d.o.o., ki je tudi davčna svetovalka Združenja davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS). Izpostavila je žalostno dejstvo, da v Sloveniji ni interesa, da bi zmanjšali apetit po javnofinančnih prihodkih, kar je ponazorila z rekom, da »je dolžnost dobrega gospodarja, da ovce striže in ne odira«. Predsednica ZDSS Simona Štravs je izpostavila dejstvo, da slovensko poslovno okolje in z njim tudi davčne svetovalce poleg množice zakonov po nepotrebnem obremenjuje tudi to, da se ne spreminja le zakonodaja, ampak znotraj nje tudi razlage o tem, kaj je mogoče šteti kot davčno olajšavo. Tako nikoli ni povsem jasno, na kateri strani zakona sta svetovalec in stranka.

Ddr. Marian Wakounig, regionalni manager davčne in carinske uprave pri avstrijskem Ministrstvu za finance, je povedal, da je tudi Avstrija zelo birokratska država. Medtem ko imamo v Sloveniji ob dobrih dveh milijonih prebivalcev 212 občin, jih imajo v Avstriji ob 8,8 milijona prebivalcev več kot dva tisoč. Izpostavil je, da je v Avstriji kaznovanje davčnih utaj, vrednih manj kot sto tisoč evrov, v pristojnosti davčnega urada. Poudaril je, da ni namen davčnega urada, da neko podjetje z visoko kaznijo pošlje v stečaj, zato izrekajo kazni v višini 20 do 40 odstotkov utajenih sredstev, medtem ko je zakonski maksimum 200 odstotkov.

V Avstriji so očitno prepoznali problem transfernih cen, ko mednarodne korporacije s pomočjo zaračunavanja pretiranih cen svojim podružnicam v državah s »previsokimi« davki prikrivajo dejansko dobičkonosnost teh podružnic. Za ustvarjanje dobičkov tako izrabljajo odličen pravni red, cene za njegovo vzdrževanje pa ne želijo plačati. Wakounig je namreč povedal, da je del reform, ki jih izvajajo v avstrijski davčni upravi, tudi ustanovitev senata za transferne cene na Zveznem finančnem sodišču. Do leta 2020 bodo v Avstriji tudi ukinili 40 davčnih uradov, ki jih bo nadomestil en sam urad. Tako bosta ukinjeni krajevna in stvarna pristojnost ter izboljšana učinkovitost delovanja sistema.

Precejšen del govornikov se je vsaj dotaknil pomena tehnologije blockchain, ki bo v prihodnosti računovodstva in revizije igrala pomembno vlogo. Zaradi neurejenosti tega področja je v javnosti še vedno preveč dvoma v uporabljivost te tehnologije. Ni zaupanja.

Uroš Konda, EFnews

efnewskvadrat1


Image gallery:

Related news

Publish your comment: