Odkrivanje in pregon gospodarskih prevar: »Ustvarjanje boljše poti prihodnosti«
Pod vodstvom novinarke Vide Petrovčič, je 12. decembra na Ekonomski fakulteti tekla beseda o aktualnih gospodarskih razmerah. Problematiko bančne luknje ter odkrivanja in pregona gospodarskih prevar so strokovnjaki obravnavali na okrogli mizi, v organizaciji Društva študentov računovodstva in revizije.
Z vidika ustreznosti slabitev je bilo pregledanih veliko kreditov, številke so nam znane, kolikšen delež gre pravzaprav za prevare, pa so le ugibanja. Dušan Hartman, direktor področja revizije in član uprave Deloitte, kot sum za prevaro navaja odobritev kredita pod nezakonitimi in negospodarskimi pogoji. »Predpogoj za uspešno odkrivanje in pregon prevar je kooperacija oškodovanca; v tem primeru banke«, je poudaril okrajni državni tožilec, Luka Moljk. Ta bi morala nuditi vse potrebne podatke, vendar se v veliko primerih tožilstvo sreča s sklicevanjem na bančno tajnost ter nehote pade v igro ping-ponga med preiskovalnimi sodniki ter banko.
Aleš Behram, manager v Ernst&Young, se je osredotočil na hude prevare, ki so po navadi zagrešene s strani najvišjega poslovodstva. Ti primeri vključujejo situacijo, kjer se kontrola zaobide, k sostorilstvu pa so bile povabljene tretje stranke, kar je še otežilo delo revizorjev.
Pravnica Nina Zidar Klemenčič: »V Sloveniji se nismo srečali z višjo silo trga. Nobenega naključja ni bilo, to so bile čiste prevare, kazniva dejanja in izrabe položaja. Če bi poslovodstva bank ravnala skladno s pravili dobrega strokovnjaka, v interesu družbe in bi spoštovala vsa notranja pravila, ki so obstajala, potem tovrstnih kreditov ne bi dajali.« Prof. dr. Sergeja Slapničar, dodaja: »Prevare so tako prefinjeno narejene, da jih je težko dokazati.«
In kje je denar danes? Vidimo lahko le, za kaj je bil porabljen. Kakšna je bila njegova pot iz ene posamične bilance torej ne moremo izvedeti. »Verige se ne da razkriti, to pristojnost ima le urad za preprečevanje pranja denarja«, je še povedala Zidarjeva.
Jason Stachurski, pooblaščeni revizor z licenco novozelandskega inštituta za revizijo in vodja revizije v KPMG Slovenija, je kot najbolj moteč faktor slovenskega gospodarstva izpostavil veze ter pomanjkanje pozitivnih vzorov v državi.
Slapničarjeva je, kot članica nadzornega sveta Krke, pogovor zaključila spodbudno: »Krka je dolina miru. Tam se ne govori o prevarah, temveč o novih izdelkih, novih trgih in rasti.«
Medeja Kenda, EFnews
Image gallery:
